Tag Archive for 'zdaj'

Koliko časa še rabiš?

Večina še vedno misli, da rabi več časa da se prebudi, postane bolj pozorna, bolj prijazni do okolice, da sprejme ta trenutek ZDAJ, bolj duhovna ali karkoli že. Tipična reakcija takega človeka na nek dogodek je: “Tega pa ne bom sprejel, danes ne, mogoče jutri. Danes se mi še ne da, jutri ko bom imel več energije bom lahko to storil, danes ne.

Vse kar v resnici počne tak človek je, da slepi samega sebe. Ko reče “jutri”, je to mišljen čas, ki ne obstaja. Danes je nedelja, “jutri” ponedeljek, vendar je tu hakeljc, da ta “jutri” ne pomeni ponedeljka, ampak pomeni “jutri,” ki nikoli ne pride. V ponedeljek spet pomisli, da bi se začeli učiti, in spet pride nekaj drugega in spet rečete, “jutri” bom. Spet misli, da “jutri” pomeni torek, a ta vaš “jutri” dejansko pomeni nikoli.

Vedno je “jutri” in ta “jutri” je že tako usidran v zdravo pamet, da se zdi nekaj čisto običajnega. Kar poglejte svoje življenje, koliko je bilo takih stvari, ko ste rekli “jutri”, pa niso nikoli prišle. Ali pa vprašajte študenta, ki pravi “jutri” se bom začel učit.” Nikoli se ne začne učiti, ker je vedno “jutri”, kjerkoli je, je vedno “jutri”, kadarkoli se spomni da bi se učil, je vedno “jutri.”

Zakaj pa ne že danes? “Ah, danes se mi ne da, ni vreme najboljše in imam druge stvari za počet. Glih en dober film in ena tekma je na sporedu, bom jutri.” Česa te je strah, česa se bojiš? Skoči v vodo in plavaj! Dlje ko boš čakal, večje bo odlašanje, večji bo strah. SKOČI!
 

Pri duhovnih vajah kot je sprejemanje tega trenutka takšnega kot je in ostalih “jutri” ravno tako pomeni nikoli ali pa v najboljšem primeru le odlašanje. Danes ne bom sprejel tega trenutka, “jutri” ga bom. Četudi (običajno ni) je mišljena točno določena točka v času (“jutri” kot ponedeljek tega in tega), si daste še en dan časa, da ste v nesprejemanju. Še en dan gradite nevronske mreže v možganih, ki tako postajajo čedalje močnejše, kar pomeni, da bo še malenkost težje obrniti barko v drugo smer. Čemu se pa danes ne da? V čem bo “jutri” drugačen od danes? Je morda vse skupaj le psihološka igrica ker vas je preveč strah, ker preveč uživate v problemih?

Sreča, notranji mir, ljubezen, vse to je brezčasno, ni odvisno od nekih zunanjih okoliščin, ni odvisno od časa. Ne glede na to, kako slab je dan, če srečate neko osebo, lahko v trenutku pozabite na vse skupaj in dobesedno zacvetite. V končni fazi to pomeni, da nekaj kar ni odvisno od časa, brezčasno (sreča, notranji mir, ljubezen), se ne da spoznati preko časa, se ne da spoznati preko “jutri.” DANES, takoj ZDAJ ali pa nikoli! Znebite se tega “jutri,” oziroma prepoznajte njegovo iluzijo in bo sam od sebe izginil.

Pri kakšnem opravilu lahko “jutri” dejansko pomeni “jutri,” a so to izjeme. Če rečete “jutri” v petek 11. januarja 2007 dopoldne se začnem učiti in si to še zapišete v koledarček/planer, ste s tem določili točno določeno točko v času in to ni več običajni psihološki “jutri.” Pri duhovnih vajah se pa tega žal (ali na srečo) ne da narediti.
 

Kdaj, če ne ZDAJ?… “jutri”?

Vse kar obstaja je TUKAJ in ZDAJ

Preteklost in Prihodnost kljub splošnemu mnenju ne obstajata. Dokaz je čisto enostaven ~ študentska resnica “jutri se začnem učit.”

Ena od najbolj resničnih izjav, zakaj? Ker jutri ne pride nikoli, jutri ne obstaja. Danes v četrtek je jutri petek, vendar ko pride petek je ta “jutri se začnem učit” sobota. V soboto nedelja. In tako naprej. Vedno oddaljen le EN dan, vedno pred nosom, vendar ga nikoli ne dosežemo. Če pogledate današnje študente (večino), lahko vidite, da jutri RES nikoli ne pride.

Seveda tu niso le študenti, enako je z iskanjem izpolnitve v prihodnosti, vedno je TIK pred nami, pa ne pride nikoli, ali pa pride za izjemno kratek čas. Zato, ker vedno prelagamo izpolnitev na prihodnost, ta pa ne obstaja. Ne glede na to, kako hitro divjamo, prihodnosti ne bomo nikoli ujeli. In dokler bomo srečo postavljali v prihodnost, je ne bomo nikoli sreča-li.

Edino kar obstaja je SEDANJI TRENUTEK, ZDAJ!

Zato modreci pravijo, da edino kar obstaja je SEDANJI TRENUTEK. Edino kar obstaja je ta čas ZDAJ. Nihče ni nikoli še doživel prihodnosti. Da, prihodnost pride, jutri pride, vendar vedno pride kot sedanji trenutek, vedno kot sedanjost, vedno kot ZDAJ. Čez eno uro bomo pisali test, to se zdi kot prihodnost. Vendar ko pišete test, ga pišete v sedanjem trenutku. Ko boste čez en teden dobili test nazaj, bo spet SEDANJI TRENUTEK.

Preteklost je prav tako že bila, je že zgodovina. Ja, včeraj smo bili v hribih, vendar ta včeraj je bil takrat spet sedanji trenutek. Edino mesto kjer preteklost in prihodnost obstaja je v UMu, v razumu, v spominu in domišljiji. Sicer pa ne obstajata. Tako enostavno to je.

Prihodnost je tisto, kar mislimo, da se bo zgodilo, nikoli pa ni nujno, da se zgodi na tak način. Zato vedno obstaja kot PROJEKCIJA v naši glavi in zaradi tega je neresnična. Enako je s preteklostjo, od dogodka, ki se je zgodil, smo pobrali neke delčke, neko interpretacijo, ki pa je lahko čisto drugačna. Edino mesto kjer preteklost živi, je v naši glavi.

Glava nam neprestano bega v preteklost in prihodnost, TELO pa je vedno PRISOTNO v sedanjem prenutku. Vedno je v sedanjosti, vedno je v ZDAJ. Zato je toliko vaj, kjer usmerimo pozornost na telo. Pravijo celo, da je “telo vstopna točka v sedanji trenutek.”

Zlitje z dogajanjem

Če počnete eno stvar 100%, če ste meditativni pri tem kar počnete, potem ste v sedanjem trenutku, potem je to kar počnete osvobajajoče, ‘izpolnjujajoče’. Čas mineva, pa se sploh ne zavedate, za vas je kot minuta, v resnici so pa ure. Ker izgubite občutek za čas, saj ste zliti z dogajanjem. Niti ni važno koliko časa traja, saj je za vas osvobajajoče, ne gledate na uro kdaj bo konec.

Ampak če ste v preteklosti ali prihodnosti, potem ste v GLAVI, potem niste prisotni v trenutnem dogajanju, potem vas v resnici sploh ni tukaj. Ni vas na edinem mestu, kjer se odvija življenje, kjer ste lahko srečni. Zato je trenutna situacija neznansko utesnjujoča, hočete pobegnit. Imate občutek, da zgubljate čas.

Če si ob poslušanju prijatelja/profesorja vrtite skrbi in pričakovanja, potem v resnici nič ne slišite. Če ste na zabavi, pa vas skrbi kaj bo jutri v službi, sploh niste na zabavi, glava je v službi, prav tako čustva in občutki, telo je na zabavi. Ustvarite RAZKOL, počutite se utesnjeno.

Tipično za današnji čas je, da nikoli nismo prisotni. Vedno smo drugje, vedno smo v glavi. Vedno nekaj razmišljamo, se spominjamo, načrtujemo, le malo časa smo zares prisotni. Pa še to večinoma ob prisotnosti alkohola in ostalih drug, ali divjanja po cestah.

Sreča le v tem trenutku

Je res tako težko razumet, da je lahko sreča le v TEM TRENUTKU? Kaj pa takrat ko se napijete, ko se vživite v ples? Takrat ste srečni, ampak na zunaj se ni nič spremenilo! Še vedno morate naredit faks, še vedno rabite denar, tisoč in ena skrb. Vendar neverjetno, takrat to nima veze, takrat ste srečni, takrat sploh ne pomislite na to. V resnic takrat sploh o ničemer ne razmišljate, na nek način vas sploh ni.

Seveda na nek način obstaja preteklost in prihodnost. Telo se stara, civilizacije se dvigajo in padajo, razum in izkušnje se kopičijo. Vendar to ni čas razuma, to ni psihološki čas, ta čas ni problematičen. Problematične so projekcije v prihodnost ali pričakovanje in spomini iz preteklosti ali obtoževanja.

Za konec še legendarna Zen-ovska zgodbica.

Japonskega bojevnika so ujeli njegovi sovražniki in ga vrgli v ječo. Tisto noč ni mogel zaspati, ker se je bal, da bo naslednji dan zaslišan, mučen in ubit. Nato so do njega prišle besede njegovega mojstra: “Jutrišnji dan ni resničen. Je iluzija. Edina resničnost je ZDAJ.” S pozornostjo na teh besedah je bojevnik postal miren in zaspal.

Utegne koristit tudi na sestankih, izpitih in podobnih rečeh.