Tag Archive for 'živalski vrt'

Živalski (oz. človeški) vrt

happybear_calinrett_flickr
calinrett / all rights reserved; used & “build upon” with permission

Slika (mislim da) je iz romunskega živalskega vrta, besedilo pa dejansko iz našega, ljubljanskega. Na plakatu o rjavem medvedu piše: “Živijo do 25 let, v živalskih vrtovih do 40 in več let.” Pri volku podobno: “Živijo do 16 let, v živalskih vrtovih 20 in več let.” Ja hura, a ne, da smo jim podaljšali življenje. Ali bolje rečeno življenjsko dobo, ker življenja je v teh živalih bolj malo.. Le kako naj bo kaj življenja, ko pa je njihovo življenjsko območje omejeno na eno ubogo kletko/ogrado. A ljudje tega ne vidimo, oziroma nočejo videti.. Meni osebno se zdi, če malo pretiravam, živalski vrt bolj podoben živi živalski grobnici (vsaj za večino živali).
 

Težko najdem kakšen pameten smisel teh vrtov. Da naj bi divje živali videli v živo in se na ta način kaj naučili o njih? Recimo, stojim pred levom, ki je ob ogradi, oddaljen 3 metre, mu maham, skačem pred njim, se skorajda derem, a on nemoteno, brez da bi se kakorkoli premaknil, zatopljeno zre v neko oddaljeno točko. Iz tega bi se lahko naučil, da levi niso nevarni, da za njih sploh ne obstajam in mi v divjini ne predstavlja nikakršne nevarnosti. Je to realna slika? Je lev v živalskem vrtu, mogoče celo že več generacij, sploh lahko enak levu v divjimi?

Če hočemo otroke naučiti stika z živalim, pristnega stika, mar ne bi bilo boljše, da jih odpeljemo na kmečki turizem, za več dni na primer. In da so tam z živalmi, domačimi živalmi, ne z zvermi; in skrbijo zanje, jih hranijo, čistijo, peljejo na pašo, jahajo,.. Ali pa jih vzamem s seboj na lovsko opazovalnico, in tam preživimo kakšen večer ali noč; in bo dosti bolj realna slika divjih živali, zveri, kot pa v živalskih vrtovih.
 

Zdi se pa mi, da so živalski vrtovi le prikaz “zmagoslavja” človeka nad živaljo. Dolgo časa smo se bali zveri, sedaj pa nič več, sedaj smo jih pa končno postavili na svoje pravo mesto. Vsaj naj bi jih; v resnici se jih pa še vedno bojimo, in se še vedno čutimo manj sposobne od njih. Ker če se nebi, potem nebi tako kruto ravnali z njimi. Pa tudi to zmagoslavje je bolj klavrno, kajti namesto da bi se razvili v pametnejše in sočutnejše ljudi, smo postali veliko bolj hudobni od zveri in ostalih plenilcev; na primer, oni ubijajo za preživetje, mi ubijamo in mučimo iz užitka. No, vsaj en del nas, vsaj en del naše narave, medtem ko drugi leži zaprt v ječi in joče in se zgraža.

In če razmišljam še naprej, je najbolj “hecno” to, da tako kot ravnamo z živalmi, tako, oziroma še veliko slabše, ravnamo tudi sami s seboj in z ostalimi pripadniki svoje vrste. Tako kot zapremo živali v majhne kletke, jim tam “vse nudimo:” jih zavarujemo pred plenilci in kruto naravo, poskrbimo za njihovo hrano in udobje, in ker še kar niso zadovoljne, se sprašujemo kaj neki je narobe z njimi, tako tudi sami sebe zapremo v male pisarne ali za tekoči trak ali pa se priklenimo na kavč, si nudimo hrano, obleko, toplo zavetišče, plačo,.. potem pa se sprašujemo, od kod neki toliko nejevolje, depresije, samomorov in vseh ostalih nesmislov.. Za nameček pa še hodimo na terapije ali jemljemo tablete, kjer nas naučijo oz. pripravijo do tega, da v kletki kolikor toliko srečno preživimo..
 

Hmm, kako čuden je ta svet.