Tag Archive for 'zlatko sudac'

Zlatko Sudac ~ Kako pristopiti k spovedi

Deset let sem že duhovnik, nič posebnega ni to. Deset let. Ampak v desetih letih sem nekaj spoznal; da je malo tistih, kateri se znajo iskreno in pravilno izpovedati. Žalostno, ampak tako je. Malo je ljudi, kateri se znajo pravilno opraviti spoved. In to je prav tako milost, in priporočam, da za to molimo k Bogu. Pravilna spoved je velika reč. Vse kar je dobro je lahko nevarno, veste? Prav tako milost spovedi ni izjema, ni nekaj, kar je za vse le dobro. Vitamini so dobri, a se lahko predozirajo. Kakšne in kdaj je potrebno biti pozoren pri spovedi? To vam želim sedaj povedati, ker se vas bo večina želela izpovedati. Ko naložite preveč krivde nase, ko si naložite prevelik strah pred Bogom, ko si naložite sovraštvo, tedaj spoved postane zelo zelo nevarna. Poslušajte, nič na tem svetu ni tako lahko kot dobiti oproščenje od Boga. Bog je pripravljen nam dati odpuščanje, če smo le mi pripravljeni dobiti odpuščanje. Problem nikoli ni v Bogu, ljudje. Nikoli. Vedno v nas, ljudeh. Lepo prispodobo nam pove Jezus v svetem pismu, ko je govora o tej temi. Oče ima dva sinova. Oče je prispodoba za nebeškega očeta, dva sinova, dve kategorije ljudi. (..)

(..) Hočem reči, da nič ne more stati na poti Božje milosti. Pa kakšen greh! Greh ni problem! Kaj je problem? Problem je stanje v vaši duši. Problem je, da vas je hudič prepričal, da ste se toliko umazali, da nimate več možnosti, da bi vas Bog sprejel. To je problem. (..) Katera je Petrova veličina? (..)

(…)

Vi ne morete nebes zaslužiti, vaše mesto vas v nebesih čaka. Edino kar lahko naredite je, da se začnete tega zavedati in začnete ljubiti Boga. Kajti grešili boste tako dolgo, kot boste živeli. Ni problem greh, ponavljam, učite se na svojih napakah. Ni mogoče, da se človek 50 let izpoveduje eno in isto. Ni mogoče! Spoved ne sme biti izgovor, da lahko še naprej grešite! Ni mogoče (ne može)! Tedaj nekaj ni v redu z vašo spovedjo. Takšen kraval smo ustvarili okoli spovedi, da so ljudje popolnoma zmedeni. Ali so se izpovedali vseh grehov, ali so kakšnega pozabili. Pa kdo se bo vsega spomnil! Ali se spomnijo datuma svoje prejšnje spovedi. Jaz ne vem, kdaj se je rodila moja mama! Ob tem, ali so opravili popolno ali nepopolno spoved. Pa kaj je popolnega na tem nepopolnem svetu! A tisto najbolj pomembno, kar je Jezus izrecno rekel, to smo vsi pozabili. (..) Prvo, odpustite bližnjemu. In kako to deluje v praksi? (..)

 

(..) Nihče nima večje ljubezni od tistega, ki da svoje življenje za druge. To je ljubezen! Ne tisto, kar nam Big Brotherji in ostale neumnosti na televiziji prikazujejo. (..)

DRUGO. Povedal sem na primeru Petra. Jezus nam vsem pravi, pridite k meni, recite, da me ljubite in vaši grehi vam bodo odpuščeni. Sprejmite Jezusa, začnite ga ljubiti! Ampak ljubiti, biti zavesten Boga, predati se mu, misliti na Boga! Tu je! Delate, vozite,.. prisotnost Boga je tu! Tako se Boga živi, ne le tistih pol ure v cerkvi. Imejte ga v srcu, nosite ga! Bog je tu, živite ga! Naj bo zakoreninjen v to resničnost. Saj če bi si to želeli, bi vam to Bog dal, ampak ljudje si tega niti ne želijo. Toliko so daleč da niti ne vedo več, kaj bi si želeli dobrega, Božjega. (..)

Ne morete služiti dvema gospodarjema, ne morete sedeti na dveh stolih. Ne morete. Svojemu egoizmu, pohotnosti, pohlepnosti, temu in onemu in Bogu, ni mogoče! To je dokaz, da vas mora spoved spreminjati, molitev vas mora spreminjati. Evharistija, vrhunec molitve, to vas mora spreminjati! Če vas molitev ne spreminja, nekaj ni v redu z vašo molitvijo. Nekaj ni v redu z vašim pristopom. (..) Želiš po poti z bogom naprej, in če spet padeš, si se vsaj boril. Ampak borite se! Nihče od nas se do krvi ne upre grehu! Borite se ljudje! “Pa saj bo Bog.” Pa dajte vi. Vse štiri v zrak in Sudac bo položil roke name – ne bo! (..)

 

Zlatko Sudac ~ Časi v katerih živimo

Ta čas je prenapolnjen s stvarmi. Do te mere smo siti stvari, da živimo v popolnem “neposluhu”. Ta subjektivizem, ta subjektivni racionalizem, če sem bolj točen. Mi smo v enem popolnem “neposluhu”, to pomeni, da nihče nobenega ne posluša. Danes nihče nobenega ne posluša: otroci se pritožujejo, da jih starši ne poslušajo, starši se pritožujejo, da jih otroci ne poslušajo. (..) Profesorji se pritožujejo, da jih učenci ne poslušajo, učenci se pritožujejo, da jih profesorji ne poslušajo. Duhovniki se pritožujejo, da jih škofje ne posluša, škofje se pritožuje, da jih duhovniki ne poslušajo. Politiki se pritožujejo, da jih ljudje ne poslušajo, ljudje se pritožujejo, da jih politiki ne poslušajo. Nihče nobenega ne posluša.

Imam občutek, da gradimo Babilonski stolp in da nam je Bog vsem pomešal jezike. Zakaj se ne slišimo? Zaradi tega, ker vsakdo želi le sebe slišati. Vsakdo le sebe postavi v center dogajanja. Zakaj toliko razpada zakonov, ste se to kdaj vprašali? Kako razmišlja nek mladenič, ko gre v zakon? Tako razmišlja: “Ta žena me seksualno izpolnjuje, ona mi bo kuhala, prala, na stara leta ne bom sam, rodila mi bo otroke, z njo se bom socialno ustalil.” In ona razmišlja, kaj bo on njej dal: “Ta človek me seksualno privlači, on me bo zaščitil kot ženo, bo moj mož, z njim bom imela otroke, materialno me bo preskrbel, socialno bom zaščitena,..” In potem se čudijo, da zakon ne deluje. Zakaj ta mladenič ne razmišlja kaj lahko on nudi tej mladenki, in ona, kaj lahko njemu ponudi, “kako lahko njega osrečim, kako se lahko njemu darujem, kako lahko živim zanj, kako mu lahko polepšam življenje.” In on razmišlja, kako bo njej osrečil življenje. In že imamo raj na zemlji. Samo malo je potrebno izstopiti iz svojega egoizma. Preusmerit pozornost iz sebe na bližnjega, obrniti se proti drugemu.

(…)