Alibi

Živijo folk!

Že nekaj časa je ideja o blogu živela v meni, večinoma v kletki, globoko spodaj. Sem pa tja je prišla na površje, a je bila kmalu zaprta nazaj, še globlje. Ampak očitno se takih idej ne da zatret, in slej ko prej se osvobodijo. Tako se je tudi ideja o blogu. Seveda je prisotno še veliko dvomov in nesigurnosti, ampak je čas, da grem preko njih. O uspešnosti se pa pustim presenetit, glavno je, da mi je pot všeč.

Čemu sploh pišem tale blog? Osvetljevanju, takšnem in drugačnem. Menim, da imam dosti zanimivih razmišljanj za napisat in objavit, predvsem pa o tem ne vidim nikjer nič napisanega ali zelo zelo malo, sploh v Sloveniji. Ni pa to nekaj novega, le zlo malo se sliši o teh stvareh, še manj govori. Tako da bom izkoristil to možnost, da mogoče še koga spodbudim/sprovociram, da se poglobi, razmišlja in raziskuje o teh stvareh. Predvsem pa je to način, kako lahko izrazim določena razmišljanja, stališča, poglede, ki jih sicer ne morem ali ne čutim potrebe, da bi jih izrazil.

Teme o katerih bom pisal so precej, skoraj življenjsko pomembne, katere naj bi imel vsak vsaj do določene mere razčiščene. A jih ima le redko kdo. Meja med temami je izjemno tanka, tako da se zna zgodit, da bo kdaj kaj zvenelo v nasprotju z že povedanim. Je pa vse skupaj izredno praktično, ni to zgolj neka brezzvezna abstraktna teorija. Zahteva nekaj malega investicije časa in energije, da se to kakor toliko dojame, vendar se ta investicija izjemno obrestuje. Ker če to sam prekopirate na intelektualnem nivoju ne bo nobenega dolgoročnega učinka.

V zadnjih 7ih/4ih mesecih sem se izredno spremenil, lahko bi rekel, da sedaj živim drugo/tretjo inkarnacijo v tem življenju. Nekateri to opazijo, drugi ne, tretji pa niti nočejo opazit, ampak to sploh ni pomembno. Večino tem imam dokaj razčiščenih, preizkušenih in notranje dojetih, druge pa malo manj, in tudi temu je namenjen ta blog. Prav tako nisem “strokovno” usposobljen, s tem se ukvarjam zgolj ljubiteljsko. Sem odprt za različne poglede, fino pa je, da so konstruktivni. Seveda me še vedno zanese iz tira in padem pod vpliv vzorcev, vendar je tega čedalje manj.

Bodite potrpežljivi z mojim pisanjem, ker nisem novinar niti esejev ne znam pisat. Celo v šoli mi je pisanje šlo bolj slabo. Res pa je, da nisem poznal pravega sistema pisanja, nisem upal izražat, niti nisem posvečal dosti pozornosti tej veščini. Bom vesel kakšnih predlogov in upam, da boste dobili čim več.

Vse kar napišem je moje osebno opažanje, ničesar ne obsojam (četudi bo kdaj tako zgledalo), ves moj namen je, da določene stvari razširim, osvetlim. Če se boste pa kljub vsemu čutili ogrožene, užaljene, je pa to super, ker so te besede ob nekaj zadele, ob nekaj, kar še nimate razčiščenega, osvetljenega, predelanega. Na te besede naj bi bili še posebej pozorni, naj bi se poglobili, saj predstavljajo vrata v nova obzorja.

5 thoughts on “Alibi

  1. Upornik

    Eko spet mal naklamfam. Sej ne vem kaj je tu za komenterat… Kolkor se meni zdi da te poznam si res fejst poba. Fajn bi blo če bi blo še več takih…

  2. Boris Turk

    “V zadnjih 7ih/4ih mesecih sem se izredno spremenil, lahko bi rekel, da sedaj živim drugo/tretjo inkarnacijo v tem življenju.”

    Znaš pobrskati po svojem spominu in povedati, za kakšne konkretno spremembe gre? Primerjaj prej svoje življenje od prej z današnjim. Imaš v mislih še kakšne dosežke poleg spodnjih?

    * shujšal za 18 kil; iz 95 na 77 v dveh letih, brez da bi namenoma hujšal
    * od prosinca 2005 nisem bil bolan; vročina, prehlad, gripa, angina,… Brez uporabe zdravil kot so antibiotike, lekadol, septolete,.. Med tem, ko sem pred tem bil vsako zimo prehlajen in vsaj enkrat zbolel.
    * mozolji po obrazu izginili; nekaj so seveda leta, ogromno pa način življenja
    * redno telovadim in meditiram minimalno 40 minut na dan, včasih je bilo za kaj takega “škoda časa”
    * upam se hodit po gozdu, kar je bilo pred tem nemogoče

    Si upaš sam v nepoznan gozd ponoči? Kako? Opremljen s čim? S kom?

    K temu, da nisi imel prehladov, odločilno doprinese telovadba in meditacija. Torej, pač, zamenjal si hobije.

  3. Lemurian

    To je, Boris, in še mnogo več. Konec koncev je ves ta blog plod tega, in vse kar je napisano, ima kar precej uivdov, spoznanj iz moje okolice, in tudi tako delujem v praksi.. Kadar me pač ne zanese..

    V gozd ponoči? Hehe, ta je pa dobra.

    Da zamenjaš hobije je tudi kar velik preskok, se ti ne zdi?

  4. Renato, PO-SI-E

    Iskanje = pot. ‘BREZ’ kapljic na obrazu – in ‘Z’ njimi. Smeh = trpljenje. ‘Z’ bolečino in ‘BREZ’. Spoznavanje = učenje. ‘Z’ gubanjem obraza – in ‘BREZ’. Ah… greh spoznanja. Dobrega in slabega.

    Nekateri vsaj iščemo in spoznavamo, delamo napake in se na njih učimo. Jokamo in se smejimo, uživamo in trpimo. Dokler živimo,… dokler živimo?

    Če ne ne živimo…

Comments are closed.