Edina prava revolucija je revolucija DUHA

Zanimivo, koliko je govora o spremembi družbe. Vemo kaj vse je narobe, in res je, nekaj se more spremenit. Vendar pot po kateri pričakujemo te spremembe ne prinaša nič obetavnega.

Dosti je novih dobrih predlogov kako spremenit družbo, takih ki gredo do temeljev, kakšni politični sistem rabimo, kakšne ekonomske in socialne spremembe,… Vendar vedno znova pozabljajo zgodovinske nauke. Nauke, iz katerih je razvidno, da zgolj družbene spremembe niso zadosti. Da ne moremo naredit družbene spremembe najprej, nato pa pričakovat, da se bodo posamezniki spremenil.

Zlo dober primer je komunizem. V redu sistem, vendar ljudje niso bil pripravljeni za tak način in ga začel izkoriščat. Konec koncu se vsak sistem spridi, ne glede na to koliko je prfekten. Zato, ker se v osnovi pozablja na ključni element. To pa je posameznik in družba je sestavljena iz posameznikov.

Kaj pomaga odličen šolski sistem, če pa ni ljudi, ki bi to izvajal. Kaj pomaga odličen etični kodeks, če pa tega uslužbenci nimajo v notranjosti. Kaj pomaga bolj prijazna javna uprava, če so ljudje pod stresom. Zato je edini način za resnično spremembo družbe sprememba posameznika, to je duhovna revolucija, transformacija zavesti. Sicer se bomo še naprej vrtel v krogu, še naprej odpravljal le posledice.

Sprememba okolice

Ko se tega delno zavedamo (ali pa tudi ne), se najprej usmerimo v ljudi okoli sebe. Vidimo kaj bi morali naredit, da bi bila družba in naše počutje boljše. Ogromno idej in predlogov za spreminjanje drugih. Jasno je, da se morajo drugi spremenit, saj so odgovorni za naše lastno počutje. Verjetno ste že srečali kakšnega takega človeka ki tako misli.

Na prvi pogled je to očitno: »Seveda so drugi vir moje sreče in nesreče, saj če sem v dobri družbi, se počutim dobro, če je družba krneki, se tudi sam počutim slabo. Popolnoma očitno je, drugi so odgovorni za mojo srečo.« Težko bi tukaj kaj argumentiral.

A po drugi strani, je za vsakega primerna drugačna družba. Še več, če se osredotočimo le na enega človeka, je ta človek včasih lahko vir največje sreče in ljubezni, naslednji dan pa vir največje žalosti in nesreče. Četudi se v obnašanju tega človeka ni spremenilo nič!

Dva človeka gledata na isto situacijo, prvi se pritožuje in vidi vse slabo, drugemu je celo všeč. Jasno je, da mora bit vzrok kje drugje.

Vzrok v nas samih

Ta vzrok je lahko le v nas samih. Za svoje počutje je zato odgovoren vsak sam. Čeprav se čudno sliši. V resnici je to zelo pozitivno, ker če so drugi odgovorni za moj duševni mir, potem sam ne morem nič naredit, morem čakat na druge, da bodo kaj naredili. Sem v milosti in nemilosti drugih. Od tod toliko obtoževanj.

“This above all: to your own self be true.” William Shakespeare

Če pa sem sam odgovoren za svoje počutje, potem pa ne rabim čakat na druge, da kaj naredim. Kaj je lepšega kot to? Seveda je pa tu nevarnost, da boste zgubili svojo identiteto, svojo vlogo žrtve. Nekoga, ki je vedno žrtev okoliščin, nekoga, ki je nemočen.

Zato se dosti ljudi raje odloči, da ne bodo naredili nič, raje še naprej trpijo kot da izgubijo svojo identiteto. Neumno? Seveda, a gre za nezavedne vzorce, nezavedno delovanje. Enkrat ko to ozavestiš, ko posvetiš nanj s svetilko, postane neumno in v veliki meri izgine.

Zdaj pa, če sem odgovoren za svoje počutje, potem lahko opazim nekaj v meni, kar me vrže iz tira, kar me potegne v negativno. To so pa ti isti mehanizmi razuma o katerih neprestano govorim, to poistovetenje s temi mehanizmi. Ti mehanizmi so vir vsega trpljenja na tem planetu. Ti mehanizmi, ki v resnici niso naše bistvo. Ker mehanizmi so misli, misli pa lahko opazujem, torej mora bit nekaj, kar to opazi.

Videt te mehanizme v širši družbi in ožji okolici ni problem, umetnost pa je videt te mehanizme v sebi in si jih priznat. Saj le tisto kar vidim, kar si priznam, lahko ozavestim in nazadnje tudi ozdravim. A videt to v sebi je težko, še težje si priznat. Že zaradi tega, ker smo bili naučeni, da ne smemo delati napak, ker to zelo hitro povežemo s krivdo.

“If you bring forth what is within you, what you bring forth will save you. If you do not bring forth what is within you, what you do not bring forth will destroy you.” Jesus

Ampak če to potlačimo je še huje, podobno kot s spolno energijo. Slej ko prej najde nek način za sprostitev. Če to ni naravni, če to ni narejeno zavestno, potem poči takrat ko najmanj pričakujemo, in ko poči, poči orng.

Tako kot posoda na ognju. Če para izhlapeva po malo ni nič narobe, če pa s pokrovko posodo čisto pokrijemo, še zalepimo s selotejpom.. bo precej časa mir. Ampak ko bo pa to razneslo, in enkrat sigurno bo, pa ne bo lepo.

Na srečo imamo danes na voljo alkohol, cigarete, droge, divje zabave,.. da lahko vsaj do neke mere družbeno sprejemljivo sfiltriramo kar imajo v sebi. Sej veste, marsikaj je “sprejemljivo” ko je človek pijan.

Mar mislite, da smo ljudje zavestno zmožni pobijanja? Zakaj pa imajo potem vojaki in morilci toliko travm. Zakaj ne morajo cele noči spat, zakaj rabijo goro tablet? Sej ste že slišal zgodbice, ko morilci pravijo, da jih je nekaj kar prevzelo, da se niti niso zavedali kaj so naredili. To je to, podivjana čustva so prevzela nadzor.

Kolikokrat lahko opazujemo izbruhe jeze v drugih. Pride kot nevihta, kar naenkrat. Pol ko ta izbruh mine, je spet mir v hiši. In velika napaka je, da imamo te izbruhe za svoje. Velika napaka je, da te izbruhe pripisujemo drugim. Da, jih je naredilo njihovo telo, vendar se v resnici ne zavedajo kaj v tistem trenutku počno. Modri mož je rekel: “Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.”

Duhovna revolucija posameznika

So ljudje, ki imajo vsega polno rit, veliko denarja, hrane, prijateljev, lepo hišo, lep avto, vpliven družbeni položaj,.. Pa jim še vedno nekaj manjka, nekaj jim ne da notranjega miru, sreče. Nič drugače ne bi bilo, če bi bil cel svet na isti ravni. Našli bi se drugi problemi, druge težave, vedno nekaj. Zato, ker je naš um izgubil orientacijo, mi se mu pa pustimo upravljat. Bolj po domače, misli so podivjane, mi jim pa 100% verjamemo.

“You must be the change you wish to see in the world.”
Mahatma Gandhi

Kot že rečeno, tej mehanizmi niso osebni, so skupni vsem. Mi jih ne upravljamo, ampak oni upravljajo nas. Um, služabnik, je prevzel kontrolo. Zato vidite te mehanizme v družbi, v svoji okolici in nazadnje še v sebi. Vidite jih, ozavestite jih, opazujte jih kot ločen del sebe in drugih. Potem bodo zelo hitro izgubili moč in to je edina trajna sprememba. Ne pa tisti kozmetični popravki; 18 korakov za izboljšavo govorice telesa, 10 napak v pogovoru, 14 korakov do tega, 9 korakov do onega,..

To je edina prava revolucija posameznika in s tem družbe, to je duhovna revoluicja, transformacija zavesti. Najprej ta, potem bodo vse ostale revolucije sledile same od sebe; ekonomska, socialna, politična,..

3 thoughts on “Edina prava revolucija je revolucija DUHA

  1. Dajana

    Vau. Ja, jaz bi rekla: sprememba vsakega posameznika. A kako? Jaz delam na sebi. A drugi? Po moje je pomembno, kakšne politike imamo. Da ne tulimo z volkovi, da iščemo bistvo.

  2. pavel

    Všeč mi je tvoje pisanje, iskanje resnice, pristnosti, odnosov.
    definitivno nas doma in še kje drugje premalo učijo o imeti rad samega sebe, o spoštovanju sebe in drugih. V družbi je vedno več infantilnosti, sovraštva in “špilanja žrtev”. Ne upam si misliti, kam nas bo to pripeljalo:v novo revolucijo ( klavnico), v nov totalitarizem, v novo vojno? Vse je zelo mogoče.
    LP

Comments are closed.