Kdo MISLI v tvoji GLAVI

Vedno poslušamo svoje misli, se ravnamo po njih, jih poslušamo, jim sledimo. Vendar a vemo kaj se dogaja v ozadju, od kje pridejo te misli? Čigave misli sploh poslušamo?

Nenehno blebetanje

Ste že videli človeka, ki se je pogovarjal sam s seboj? Na glas. Kaj ste si mislili o tem človeku? Da je nor, malo prismojen, za v norišnico? In kakšna je razlika med tem človekom in nami? Edino ta, da ta človek govori na glas, večina si pa misli govori le v glavi. Edino to je razlika… Smešno, ne?

Nekateri se sploh ne zavedajo, da stalno mislijo, da glas v glavi stalno blebeta. Če pa se zavedamo, če opazimo, da neprestano mislimo, potem pa je jasno, da mora obstajat nek del nas, ki to opazi. Torej nismo le ta glas v glavi, nismo naše misli, ker če bi bili, ne bi mogli opazit da razmišljamo. Podobno je pri sanjah, ponavadi se ne zavedamo da sanjamo, so pa tudi takšne sanje, ko vemo da sanjamo.

Izvor

Ugotovil smo, da nekaj stalno samo od sebe misli v nas. Od kje torej pridejo te misli?

Nekajkrat si zavrtite neko pesem. Kaj se zgodi kmalu za tem? To pesem si vrtite v glavi, oziroma se sama vrti, kot radio. Hočete al nočete, neprestano se vrti v glavi. Al pa gledate film, sploh če večkrat al pa vam je film všeč, dogodki iz filma v obliki slik in glasu ostanejo v glavi. In niti ni nujno, da v materinem jeziku, niti ni nujno, da razumemo pomen.. Se z nekom pogovarjate, ali pa ste z nekom dolgo v družbi, kmalu začnete uporabljati nekatere njegove/njene izraze, sami od sebe pridejo v besednjak. Če vsak dan znova poslušate in opazujete svoje starše, se čez nekaj časa začnete tudi sami podobno vesti.

Torej pri nekaterih stvareh je tako, da se nam same začno vrtet v glavi (najljubše pesmi, filmi), pri drugih pa je še korak naprej, saj začnemo podzavestno delovat na zlo podoben način kot ti ljudje (prijatelji, starši).

In potem si predstavljajte malo daljše obdobje, recimo 10, 20 let, ko neprestano poslušate ene in iste misli. Take misli imamo za svoje. Na začetku smo mogoče še lahko razločili razliko, tekom časa pa se je izgubila.

Zlo dober primer je, ko neko frazo na začetku uporabljate kot HEC. Čez nekaj dni jo začnete uporabljat ne da bi se tega sploh zavedal, kar sama od sebe skoči iz ust. Na tem mestu mogoče še lahko opazimo, da že podzavestno uporabljamo nekaj , kar je bil na začetku le hec. Tekom časa se pa tudi to izgubi.

Torej, večina misli, ki jih imamo za svoje, nam je v resnici bila vcepljena, tekom časa smo jih vzeli za svoje (saj so znotraj glave), začnemo jih poslušat, se ravnat po njih.

Programiranje

Sploh misli, ki se sprožijo ob določeni situaciji. Dobesedno deluje kot programiranje, kot dalinc. Neka tipka na dalincu (situacija) sproži cel proces, ki se nato prikaže na ekranu (nevihta misli, na katero fizično odreagiramo).

Najbolj očiten primer je, ko hočemo povedat svoje mnenje. V otroštvu so se nam zaradi kakšnih neprimernih izjav smejali, kasneje v šoli pa zasmehovali, in to je močno vplivalo na našo samopodobo. Tako smo se tekom časa naučili, da če nekaj povemo, če ne bo prav, bomo zasmehovani. Zato zlo dobro premislimo al je kaj primerno ali ni, štos je pa v tem, ker dostikrat ne moramo vedet al je ok al ni, zato smo večino časa tiho. Bolje biti tiho, kot da trpi naša samopodoba. Kar pa je tu še huje je to, da se mi dostikrat postavimo na stran tistih, ki zasmehujejo.

Emancipate yourself from mental slavery; none but ourselves can free our minds.
Bob Marley

Al pa si se kot otrok lotil nečesa novega, in seveda ti v prvo ne uspe. Kmalu je bilo slišat “nisi sposoben”, “tega ne smeš”, “to ni zate”, “pa sej to bi že moral znat”, “delej to kar ti drugi rečejo, pa boš dobro prišel čez življenje”. Komu zveni znano? In tekom časa smo se naučili take stvari pustit pri miru. Sploh pa ni več nujno, da je kdorkoli zraven, ker se v glavi sam od sebe pojavi ta glas, in ponavadi se ravnamo po njemu, čeprav se ob tem počutimo izjemno nelagodno. Glas je znotraj naše glave, torej ga imamo za svojega, mu 100% verjamemo.

In to se dogaja vedno znova, vsakič na enak način. Na srečo nas pa to tako trga v notranjosti, da smo primorani nekega dne to presežt, ali pa trpimo še naprej in posledično hudo zbolimo. In ko gremo preko je ta občutek neverjeten, kot orel ki se znebi kletke, kot da bi se kamen odvalil od srca. In v resnici tudi se, ker srce je to kar imamo radi, kamen so pa naše vcepljene misli, ki nas držijo v kletki, ki nas tlačijo dol.

Nekateri celo pravijo, da je večji del karme povezan z mislimi, ki se pojavijo v glavi, in ne toliko dogodki – čeprav je to oboje zelo povezano. Razno razni strahovi, negativni glasovi, obsojanja,.. Zna bit res, ker če na telesnem nivoju velja dednost, potem je tudi verjetno, da na kakšnem drugem nivoju podedujemo misli.

V preteklosti se je zgodilo ogromno naravnih katastrof, ogromno vojn je bilo, mogli smo se borit za preživetje, velikokrat smo že bili ubiti, mučeni.. in čist možno, da dosti negativnih misli, strahov, fobij, pride od tam.

Misli so kot…

Konec koncev z mislimi ni nič narobe, pridejo in gredo. Tako kot valovi na morski gladini, tako kot oblaki na nebu. Hec je edinole v tem, da jih imamo za svoje in jim 100% verjamemo, ne pogledamo kaj se skriva za njimi. Celo oklepamo se jih, bojimo ali nočemo jih spustit. In od tu izvira ogromno stresa, težav in zamujenih priložnosti. Se pa na srečo te priložnosti vedno vrnejo, če le imamo oči odprte.

Torej imamo misli, ki se same vrtijo v glavi, misli ki se sprožijo ob določeni situaciji in še misli, ki od nekje pridejo. Ideje, prebliski, uvidi, ko se kaj spomniš, intuicija, ustvarjalne misli. Te le na kratko tu omenim, ker so (ponavadi) tudi zelo redke. In kmalu poteptane s pogojenimi mislimi, kot so: “Nisi sposoben”, “to ni zate”, “kaj bodo pa drugi rekli”,.. In spet pridejo, in spet so poteptane. Dokler…

Dva zelo dobra načina sta, da gremo preko teh pogojenih misli. Prvi, da jih opazujemo, da ne reagiramo nanje. Drugi, da jih raziščemo, da jih postavimo pod vprašaj. Več o tem prihodnjič.

Vprašanje

Za konec pa še vprašanje: koliko časa na dan dopustite, da ste bombardirani z besedami/mislimi/prepričanji drugih? Koliko časa na dan dopustite, da v bistvu drugi mislijo na mesto vas (televizija, radio, filmi, muska, časopisi…)? Ne pravim da tega ne počet, naj bo le v mejah normale. Ker če se hočete res sprostit, se odklopite od teh stvari, sploh če so negativne. Ironično pa ja, da dosti ljudi za večerno “sprostitev” gleda TV…

Kaj bolj jasno čemu toliko marketinga?

Opomba. Tu je bilo govora o mislih, ki se same prikradejo. Seveda lahko misli tudi usmerjamo, vendar večino časa se same vrtijo v glavi, al pa se ob določeni situaciji sami prikradejo. Tako kot dihanje, lahko ga sami usmerjamo, a večinoma se dogaja samo od sebe.

16 thoughts on “Kdo MISLI v tvoji GLAVI

  1. DevilAngel666

    Ponavadi so misli tise, ki mislijo nas in ne obratno 😉

    Jaaa… To si pa res super razložil. (prva dva odstavka ravnokar občudujem) Take sanje ko se zavedamo in ko vpravljamo z njimi so Lucidne sanje… Lahko pa pride tudi do Astralne Projekcije. 😉

    Uau, sam berem berem… Osupljivo razlagaš.

    Programiranje, ah, da. To sem doživela tut jaz. V otroštvu, natanko tako, kot ti opisuješ tam zgoraj. Potem je umrla ena oseba in začela sem se zanimati za večino nenavadnih stvari… In sedaj je iz mene nastala upornica, nesramna smrklja, svojeglava in občasno trmasta, čisto brez sramu. Doh! In ponosna nase, yeah! Vsa stvar je v programiranju, prav imaš. Zdej mam eno knjigo doma, o hipnozi in avtohipnozi in razmišljam, da bi se programirala po svojih željah. In ne, nisem tako otročja in neprevidna,kot se zdim, čeprav to reče vsak.

    Ja, ja… Zaključils i res super. 😉
    Drugače jaz ne berem časopisa in ne gledam TV-ja, razen ob nedeljah zvečer, ko si ogledam tisti dve epizodi Smallvila pa NMK ob ponedeljkih. I’m such a good girl. In pol me čudno gledajo v stilu: “Ma kaj ti res ne gledaš televizje?” Ma pejdi nekam! lol, ne morš, no. Folk se tut vse preveč vtika v tuje zadeve… Kaj hočeš, obupni programerji. 😀

    Aiide*

  2. stef

    Lepo pišeš. Moje videnje sveta je zelo blizu tvojemu. Veliko sem držal v sebi in trpel zaradi misli, ki sem jih živo doživljal. resnični pekel so negativne misli, če se nimaš rad, izgubljaš moč, da bi jih ignoriral-presegel in sam sebe mrcvariš. Kot si sam napisal, ko zbereš moč in presekaš začarani krog je pa resnično sproščujoč občutek.

    Lahko bi rekel da se zame bitka med dobrim in zlom, dogaja tukaj vsak dan. Zlo so negativne misli o svetu in sebi, dobro so pozitivne misli o sebi in prihodnosti sveta.

    V glavnem če hočeš imeti v sebi mir, srečo, stik s samiseboj, si pred nalog, da se moraš prej soočiti in preseči misel, ki ima zelo močno energijo in kroji usodo našega planeta. Ta misel je Boj vseh proti vsem. Večina jih te misli ni presegla in deluje na podlagi njenega vzorca. To je : vsak te bo poizkušal izkoristiti, nekaj izvleči od tebe, ti ukrati. Če si dober si ničvreden, vsak te izkorišča dokler lahko, ko pa se enkrat postaviš zase in rečeš dovolj je, šele takrat te začnejo jemati resno, dobivaš na pomembnosti, ker jim predstavljaš
    pretnjo, začnejo se te bati in se ti riniti v rit, da te pridobijo na svojo stran, da jim ne boš delal problemov, pri njihovi pot do svojih ciljev. Nihče ne bo nič storil, če nima od tega minimalne koristi. (Manifestacija te misli v naravi je ta, da evropski psi in mačke živijo bolje od črnih otrok 8000 km od nas). Izvor vsega tega ‘pekla na Zemlji’ je nekaj tisoč voditeljev, ki funkcionirajo po nagonu. Vse osvojiti, zavladati svetu (Hitler varianta).

    Cilj ni, da te misli izbrišemo, cilje je da jih sprejmemo, kot del naše narave in jih obvladujemo. Narava deluja po tem principu, kjer ni rož zraste, trnje, šibkega najprej pojedo, ker zaostane v krdelu.
    Smo del narave.

    Ljudje lahko pustimo to misel, da se mirno sprehodi skozi nas in si
    podarimo mir. Imamo zavest, s katero lahko to misel nevtraliziramo in si podarjamo lepe občutke drug drugemu. Tako zlajnano ljubezen. To pomeni, da med pogovorom, ne razmišljaš, kako lahko potegneš največ sebičnih koristi.

    Večina dojema življenje kot bitko, zato neprestano v podzavesti napadajo, rinejo naprej, neglede na posledice, želijo si biti srečni in zato bežijo naprej proti sreči, kjer je ni. Sreča ja če se odprto odkrto nekomu zaupaš in pogreje duša dušo.

    Pri stikih s takim kalibrom napadalnih ljudi, s svojim altruističnim pistopom, ne boš daleč prišel, ker bodo vzeli klikor boš dal. Moraš ugriznit-postaviti mejo, do koder jih spustiš, če ne postaviš mej boš trpel in boš pojeden. Tvoja naloga kot človeka, ki ve nekaj več je, da to vedenje zaščiti in ga neopazno širi med ljudi.
    Čeprav v sebi veš, da nisi tako hudoben in napadalen, moraš ugrizniti, saj je to edini način da komuniciraš z njimi in si jih podrediš. In potem jim lahko postopoma doziraš, misel o pozitivnem svetu. Saj ko opazijo tvojo moč, storijo ravno to, kar bi storila žival, zatečejo se v tvoje krdelo po zaščito, počutijo se varno.

    Gre za bojevanje z energijami. Ko si odprt, pogumen, sproščen, žariš in drugi čutijo tebe. Če ti misli, strah, žrejo del energije, potem čutiš druge. Ni mi še čisto jasno, kako stvar funkcionira.

    V vsakem krdelu je piramida oblasti na vrhu so alfa samci, beta….
    In mladič si postopoma utira pot proti vrhu. Isti princip deluje med ljudmi, s to razliko da ga lahko ozavestiš. Ko dosežeš določeno človeško starost, se začneš samostojno vklapljati v družbo, takrat začneš čutitit (še posebej če ne ješ mesa), vse te povezave in interese, ki med seboj tekmujejo za prevlado. Starejše samce začutiš , ko vstopijo v prostor in tudi začneš se vesti, tako da bi jim ugodil. Čeprav se ti nato ko si sam, zdi smešno, kako bedasto in ne v skladu s svojimi nazori si se obnašal. Druga stvar je miselna blokada, čutiš neko sevanje v glavi in telesu, ki te ovira pri samostojnem razmišljanju. Čutiš mravljince po obrazu in v trebuhu.
    To je vse del razvoja, ko odraščaš telesno, ZAČNE TELO DOBIVATI NA MOČI in tvoje energijsko polje preseže polje oklice, problemi z močnim dojemenjem okolja izginejo. Prelomnice, ki te izčistijo in povečajo tvoje sevanje so: Odselitev od doma, stik z nasprotnim spolom, samostojno življenje, rojstvo tvojega otroka, smrt staršev.

    In potem ko si star, maldi čutijo tebe, in ko se njim odpre vpogled, dobijo moč in ti čutiš njih. To igro narave ne bi smeli jemati preresno, lepo je ko se bomo naučili smejati in zavabati na račun tega. Materializem bo izgubil na pomenu, ko bomo dojeli da je najboljši možen občutek, občutek povezanosti med dvema bitjema, podobno kot čutiš mir kadar božaš psa ali mačko.

  3. mare

    Zelo dobro napisano vse pohvale, čas je da začnemo razmišljati v to smer -Ampak PAZI!!! pozabil si na besedo napredek.

    Res je da pred nakupom premalo premislimo o stvareh, če jih resnično rabimo in to nas vodi v potrošniško družbo. Veliko pa k temu primorejo ravno reklame, čeprav sami sebi nočemo priznat.
    Mislim, da bo ravno zaradi tega Internet prevladal nad televizijo in radiom saj na internetu lahko najdeš stvar, ki samo tebe zanima in ne, da ti jo nekdo usili, zato tudi vse manj ljudi dejansko gleda televizijo in posluša radio, počasi bo postala le še ena odvečna krama kot so gramofoni , kasetofoni…….Ko smo ravno pri tem pomislimo malo nazaj koliko je podobnih kišt na svetu ampak so pa vseeno pripomogle k NAPREDKU.

    Mare

  4. Lemurian

    @devilangel666: hvala. Nedelje so zakon, Super Mario in to. Oddaja za celo družino, kaj hočeš boljšega.

    @stef: hvala. Smešno je to, ko misli tud kontrolirat ni treba, le raziskat in objet. Dobre in slabe, ne jim 100% verjet, imet jih kot valove in ni nobenga problema.

    Pa vendar je zunanjost vedno refleksija notranjosti. Ni bistvo v bojevanju, ampak v prepustitvi, v sprejemanju in videnju preko teh pogojenih mehanizmov, preko ega če hočeš. Čudeži se takrat dogajajo. Komunikacija na neki drugi dimenziji se odpre.

    Skratka, vedno človek dobi tisto kar rabi za svojo duhovno rast. Vedno, ne more bit drugače. Jeza, žalost, bojevanje… vse to je zgolj reagiranje na misli, na neko predstavo o realnosti…

    @Mare: hvala.
    Ja seveda, vedno gre za napredek, za evolucijo zavesti če hočeš. Sem pa tja tud to omenim.

  5. deeeean

    cao jz bi te pa sam nekaj vprasal zarad česa to razlagaš v čemu je sploh tema tega vidm da so ene reklame in marketing rad bi vedu ce to mislis kako lahko drugi ti vcepijo v glavo da delas po njihovem ali na tak način zato pravis da misli same krozijo po glavi da jih pač ne usmerjas ti

  6. deeeean

    Ugotovil smo, da nekaj stalno samo od sebe misli v nas z tem se ne strinjam s tabo samo od sebe pravis heheh pa misli usmerja clovekk ne pa misli človeka sej nimamo radija al pa kaseto da nam predvaja misli kr samo od sebe prosim če mi to razlozis v čem je sploh poanta vsega tega kar pišeš v čem se gre a zarad kaki reklam ali česa

  7. Aljaz

    Ali dihaš ti?
    Isto je z mislimi. Mi ne mislimo. Misli pridejo in grejo. Ali se jih zavedamo ali ne, je pa naša odločitev.
    Budisti temu rečejo, biti opazovalec. Opazovalec svojih misli, ki kot oblaki plavajo mimo.
    Najslabše kar lahko storiš je, da se z mislimi poistovetiš.
    Sem to kar mislim… in veliko ljudi živi takšno življenje iz dneva v dan.
    Kar naprej jih spreletavajo misli, vse vzamejo za resnično in vse kar imajo od tega je izčrpanost.
    Če bi se vsakič moral spomniti, da moraš dihati, bi bil kaj hitro mrtev. Kako lepo je videti, da dihanje, mišljenje in najbrž vse ostale funkcije telesa opravlja neka višja energija s katero smo vsi povezani. S katero je povezan ves svet.

    In ja. Misli ustvarjajo tvojo realnost. Z mislimi ti privabiš v življenje to kar želiš. Če se nenehno osredotočaš na slabo, bo v tvoje življenje prišlo še več sslabega. Tako je univerzum “naret”.

    Predstavljaj si sebe kot nek velik magnet. Vse kar si zamisliš, privabiš v svoje življenje. Univerzumu ni mar ali je to dobro ali slabo. O tem kar premišljuješ večino svojega časa to boš postal. In še kako res je.

    lp.

  8. Aljaz

    In ja, z reklamami tebi oblikujejo miselne vzorce. Zato vidiš eno reklamo tudi po večkrat v 5 minutnem bloku. Ponvljanje je mati modrosti, saj se spomneš.
    Vcepljajo ti načine in vzorce mišljenja, ki prihrumijo na dan, ko si v trgovini.
    Zato obstajajo centri, da je vse na kupu. Vse na enem mestu, tam lahko potrošnik kupi vse, da poteši svoje vzorce.
    VI POTREBUJETE TA PROIZVOD: BREZ NJEGA NE BOSTE SREČNI: TA PROIZVOD JE VAŠA NAJBOLJŠA REŠITEV.
    To so reklame in vzorci, ki nam jih reklame vcepljajo.
    Naslednjič ko boš gledal TV, se maslo zamisli ko bodo na vrsti reklame in se potrudi razmišljati in opazovati misli, ki te spreletavajo.

    Meni so vedno bolj smešne. Najprej ti predstavijo problem, ki ne obstaja oz. ga predstavijo v veliko hujši obliki. Nato pa ponudijo rešitev. To so reklame..

    Uf, zabluzu sem. Lep večer.

  9. laiky

    Izjemno dobro napisano.
    Moramo se bolj poglobit v naše lastno razmišljanje. Raziskat zakaj tako mislimo. In še, če maš te misli za svoje in jih dopoveduješ tudi drugim se tako ljudje poneumljajo.

  10. Mojca

    …super post!!!
    …potem pa posmisli, kako nas skozi celo osnovno šolo programirajo…najbolj trapasto pa je to, ker je šolski sistem tako naštiman (vsaj bil je, ko sem jaz hodila v OŠ, pribljižno cca. 15 let nazaj), da ti resnično ne pusti svojega razmišljanja o praktično vsem…če so že bili učitelji, ki so pustili malo svobode ustvarjanja, so morali kaj hitro nazaj prilagoditi svoj način posredovanja znanja oz. način učenja…meni osebno se najbolj trapasto zdelo, da sem se morala na pamet naučiti raznih interpretacij književnih del(to se je seveda dogajalo tudi v srednji šoli, še bolj intenzivno)…raznih esejev, pesmi, novel, romanov…zakaj se mi je to bedno zdelo, danes pa se mi zdi še bolj bedno, predvsem zaradi tega, ker sama veliko pišem??…ker, kaj pa če imam jaz svoj videnje o tem, kaj pa če čutim in vidim vsebino drugače kot tisto, ki je splošno sprejeta…kdo pa je rekel, da je ustvarjalec resnično to mislil, ko je ustvaril oz. napisal neko pesem…?????…in če se nisem naučila “tiste” interpretacije, sem dobila slabo oceno…in temu gre še nekaj…ker če bi bila pri vrhu odličnjakov in bi bila med profesorji znana kot odličnakinja skozi vsa leta…bi bilo moje mnenje morda ceo za petico… he he he….ja, a hvala bogu, da je na fakulteti drugače…!!!!

    Če mene kdo vpraša…se v osnovni šoli zatre ogromno potencialov malih otrok…sicer ne vem, kako je sedaj…če danes pogledam nazaj je bilo tako…poleg načina posredovanja znanja, ki naj bi bilo domnevno resnično in pravilno in zato naj bi ga vsi znali…se spominjam…je bilo v šoli ogromno, mucho, many enega previligiranja posameznikov…tistih, ki so bili v mestu znani kot bolj premožni ali pa so se le dobro poznali z učitelji…skratka dobro ime…takšni učenci so že po defoltu, že od 1.razreda dobivali petice in bili povzdignjeni med superlative…a danes, če se ozrem naokoli po teh posameznikih (kolikor imam pač možnost)…pa ne želim nobenega žaliti , je pač to realno stanje…nekateri so zabredli v droge in niti niso končali gimnazije, veliko obetajočih je menjalo fakultete in še vedno ne vedo kaj in kako…skratka bistvo je, da jih je zelo malo, ki delajo KARKOLI, KAR BI BILO V DOBRO VSEH…in veliko jih je obstalo na določenem nivoju….le eno dekle, ki je vseskozi obetalo, je tudi zares danes pokazatelj tega…našla bi morda še dva, ki jih lahko izpostavim kot pravičen primer priviligiranja…recimo temu tako…

    …mora sem malce zašla iz teme…vendar vse skupaj je pokazatelj tega…kako te skozi socializacijo filajo z miselno hrano…kako pravzaprav to poteka v šoli…osnovni šoli, ki že v začetku zatre posameznike…zaradi načina učenja ali zaradi protekcije…ker že v osnovi se svojemiselne blokira….
    …ja, tudi tu bo potrebno marsikaj…posvetiti…

  11. Lemurian

    Hvala Mojca, se priporočam 😉

    Ja, postavlja se vprašanje ali človek služi družbi ali družba človeku? Je človek zaradi družbe ali družba zaradi človeka? Še bolje pa je, če zamenjaš besedo družba z besedo CIVILIZACIJA.

    In kot je rekel Mark Twain: “Civilizacija je neskončno množenje nepotrebnih potreb.”

    Potem pa pomisli, kako močna je zavest, da kljub vsej tem balastu preko vzgoje, religije, izobraževalnega sistema in medijev še vedno pronica skozi. Pronica skozi tudi pri ljudeh, ki so bili sami nekoč v vrhu teh in še hujših manipulacij, to je velik pokazatelj tega, da se nekaj temu v človeku upira, da nekaj tu ne štima.

  12. monique

    Ql post!! Le tako naprej!

    Še ena misel na to temo, ki je sicer iz knjige Učbenik življenja, avtorja Martina Kojca.

    “Sila misli more zdraviti ali ubijati. Celi rane, ki jih noben balzam ne more ozdraviti. Misel je zdravilo.”

    Moj dodatek: Naša je odločitev, ali bodo misli pozitive ali negative. Sama se trenutno trudim, da bi bile čimbolj pozitivne, ker sem v zadnjem časau imela preveč negativnih, in je to zelo vplivalo name in mojo samopodobo!!Thnik positive, be optimist and SMILE! 😀

  13. Aljaz

    monique, veliko lažje ti bo če boš misli preprosto opazovala. tako boš lažje in hitreje opazila “hecne” misli in bodo preprosto izginile.
    Ni toliko fora v temu na nadzoruješ misli. Prav tako ni fora, da neprestano misliš. Opazuj misli. Preprosto je. Avtomatsko te postavi v sedanji trenutek, ki je vedno najlepši! 😀 Z mislimi smo ponavadi vedno nekje drugje, samo v sedanjem trenutku ne. Bivati pomeni živeti. Že Shakespear je to vedel. Saj veš kako se tisto vprašanje glasi.

    Ni slabih in dobrih misli. So samo misli. Vprašanje je kako jih obravnavamo in na katere smo navezani. V svojem življenju spoznavam, da je najlepši dar, ki ga ima človek sposobnost opazovanja. “Opazovanja” vsega. Poizkusi. Samo bodi v tem trenutku in “opazuj”. Lahko delaš tri stvari na enkrat, ampak še vedno si lahko živ v tem trenutku z opazovanjem. Ali ni to čudež? Nič nam ni treba početi glede dihanja. Nekaj skrivnostnega to počne nam,esto nas. In mi smo tukaj, da lahko to celo opazimo in se celo s tem povežemo na globljem smislu. Ni toliko v početju, delu itd. Je potrebno, ampak bivati je potrebno. Biti opazovalec tega trenutka.

    Enkrat naj še rečem opazovati, pa me boste nagačili vsi po vrsti, hehe.

    Čaw.

  14. Lemurian

    misli, misli in the secret, monique, je Aljaz fajn odgovoril. Sicer pa bo Lemurian nekaj napisal na to temo. Ampak do sedaj se še vedno ni izlila na papir, pa je o The Secretu narejeno že kar nekaj brainstornimgov.. Mislim da pride v kratkem.

  15. Aljaz

    Ja hecno je to pisati, ker preprosto besede ne razložijo nekaj tako, eh….. 😀

    Ja to tudi jaz nameravam. Gradivo za stran, ali posneti ali pa napisati na papir, in potem pretipkati za članke.

  16. Bosty

    Mojca, super si to napisala. Sem se spomnil ene izkušnje iz OŠ pri zgodovini. Zgodovino sem imel vedno rad, še posebej starodavne civilizacije ala Egipt. V 5-tem razredu mi je zgodovinarca zaključila 5. V 6-tem smo se učili neke bedarije o Egiptu in sam se z učbenikom in z njo nisem strinjal. Hm, do konca OŠ sem komaj zlezel z zgodovino :). Vsiljevanje mnenj. Zatiranje mnenja, ki ga imajo drugi – ja, to se dogaja še danes v šolah.

Comments are closed.