Le čudak gre na duhovno pot

Ironično je, da se tako čudno gleda tiste, ki se ukvarjajo z duhovnostjo (joga, meditacije, poglabljanje vase,..). Tako čudno se gleda tiste, ki so se odločili ukvarjat sami s seboj. Tako čudno se gleda na tiste, ki so se odločili reševat probleme pri vzrokih. Tako čudno se gleda na tiste, ki so pripravljeni it svojo pot.

Tudi na nekaterih tečajih sem dobil tak občutek, “revež, čist se je zgubil”. Al pa kako okolica gleda na to, “ta je mel pa zihr ogromno težav, da se je tega lotil.” Ja seveda, ogromno težav in še več, vsak jih ima. Ali ni lepo, da se je končno odločil nekaj naredit, končno lotil reševat vzroke in posledice?

Ampak nekateri vse to ignorirajo, se delajo kot da nič ni, so pripravljeni potrpet, drugi pa vidijo, da je to slepa ulica, da se bo to samo še stopnjevalo in da je v tej smeri nekaj potrebno naredit. Da zatiskanje oči ne bo pomagalo nobenemu, najmanj pa nam samim.

“Nič ni narobe”

Dokler stvari gredo naprej, nam je vseeno. Ko se malo zalomi, se ne sekiramo preveč. Začnejo se hujše težave, takrat smo ponavadi razočarani. Na koncu, ali popolnoma neha delovat ali se prej ustavimo in lotimo reševanja.

Recimo vožnja z avtomobilom po avtocesti. Kar naenkrat začne nekaj smrdet, peljete naprej. Kmalu zatem se začne malo kadit iz mašine, peljete naprej, “sej nič ni, bo že”. Še bolj se začne kadit, “sej neprestano hodim v cerkev, Bog že ne bi dopustil, da se mi to zgodi,” opazite a še vedno ne naredite nič, upate na čudež. Čeprav je očitno, da je le vprašanje časa, kdaj bo vse skupaj razneslo. In če se boste še naprej pretvarjal, da nič ni, ja.. razneslo bo vse skupaj. Če obupavate nad dano situacijo, prav tako niste naredili nič.

Ali ne bi bilo bolje, da bi se ustavili in pogledali kaj je narobe? Preden vse ostale v avtu hudo ranite ali ubijete, preden se zgodi res kaj katastrofalnega? Ampak ne, večina še vedno pelje naprej, kot da se nič ne dogaja ali obupava in nič ne naredijo. Slepi so za vse dogajanje okoli, zaslepljeni s svojimi omejenimi predsodki, prepričanji, strahovi.

Očitno še nimate dosti, očitno se more še bolj kadit iz avta, ali pa ga more celo raznest, da se boste ustavili in spregledali in kaj naredili. Ker dragi moji, vse poka po šivih na tem svetu, na veliko. Človek, ZBUDI SE! sedaj, ko je še relativno v redu. Če boš še čakal, utegne biti dosti hujše kot je sedaj.

Seveda v medijih je predstavljeno le na tak način, da obupavamo, ne pa da bi tudi kaj naredili. Po drugi strani, se pa delajo kot da je vse v najlepšem redu. “Vse je v redu, ta sistem gre in bo šel naprej, a hkrati vam ne ostane nič drugega, kot da obupavate, ker življenje je čedalje težje. Za posameznika, ne za sistem, ta je večen.” Čudno ne, ko se to ubesedi. A na tak način nekateri razmišljajo, slišim jih v svoji glavi.

Stara modrost: “Voditelji so taki, kot si jih ljudstvo zasluži.”

In še kako res je to. Pa sej rabimo take norce na oblasti, prav norca se iz nas delajo. Jest si ne predstavljam, da bi delal v vrhu ameriške administracije. “A misliš da bodo ljudje temu nasedli, to zihr ne bo šlo čez.” “Seveda da bodo, saj smo jim tako dobro oprali možgane, jih zasuli z dolgovi, tisti ki pa razmišljajo, teh je pa premalo. Ker tako ali tako imamo vse medije podkupljene. Ti sam naredi tako kot je predviden, pa boš vidu kako lepo to deluje..” “Ok, sam mislim da ljudje niso tolik naivni….”

Tako nekako bi zgledalo če bi bil jest tam notri. Tako očitne stvari se dogajajo, ampak večina ne naredi nič. In da, tolik časa bomo imeli takšne voditelje, dokler jih bomo gledali na oblasti. Dokler ne bomo rekli, dosti imamo tega. Ni potrebno nasilje, niso potrebne revolucije, vse kar je potrebno je, da nehamo držati ta sistem po konci. Takrat bo sistem padel kot hiša iz kart. Za ta korak pa je potrebno, da se prebudimo, da gremo preko svojih mehanizmov, predvsem preko strahu.

Reševanje posledic namesto reševanje vzrokov

Toliko se ukvarjajo z reševanjem problemov, pa ceste, pa zdravstvo, pa javna uprava,.. Že če se lotimo na površju, na fizični ravni, so to le kozmetični popravki. Ker sistem tako deluje, tako je zasnovan, ekonomski sistem temelji na zadolževanju.

Zatorej, če hočemo tu nekaj naredit, moramo najprej denarni sistem na novo postavit na noge. Ampak, tudi če to naredimo, je le nek majhen korak. Še vedno bodo ljudje nesrečni, še vedno bo nasilje, pritoževanje, stres,.. Mogoče malenkost manj in v drugačni obliki, vendar bo prisotno. To je zaradi tega, ker se ne lotimo VZROKA. Vzrok je v nas samih, v naših mehanizmih.

Prava duhovna pot je ravno to, da se teh mehanizmov zavemo in s tem ko se jih zavemo, zgubljajo vpliv. Postajamo bolj svobodni. (Kdo misli v tvoji glavi, Brez meditacije ni življenja.) Resnična svoboda je takrat, ko smo svobodni pred svojimi mehanizmi, pred svojimi mislimi. In le tu se lahko lotimo odpravljanja težav, v vzrokih, v koreninah, v mehanizmih. Kot že rečeno, ko bo dosti ljudi to “doseglo”, bo ta sistem padel kot hiša iz kart.

Poti sta do tega sta dve, sicer zelo povezani:

  1. Greš na duhovno pot, ko se malo kadi iz avta.
  2. Če si toliko slep, če se toliko slepiš ali obupavaš, potem te bo življenje samo prisililo do tega, da se osvobodiš. Preko trpljenja. Ker po eni strani se norost na tem svetu povečuje, trpljenje se stopnjuje, po drugi strani se dviguje zavest. Vidite morda kakšno povezavo?

Kaj boš izbrala, kaj boš izbral?

2 thoughts on “Le čudak gre na duhovno pot

  1. DevilAngel666

    Hell, I’m a freak.
    Vsi me čudno gledajo, vsi me opravljajo za hrbtom, vsi majo neke pomisleke in predsodke o meni… Blablabla…
    In zakaj? Ha-ha. Funny. U know why?
    Ker razmišljam s svojo glavo in ko kdo kaj blesavega ustreli mu povem nazaj natanko tako, kot zgleda neka situacija.
    Seveda, so opazili spremembo.
    Ampak boli me k. 😉
    Aiid*

  2. STEFAN

    CESTITAM KONCNO ENA PAMETNA SPLETNA STRAN KI GOVORI RESNICO.IN RES JE CAS DA SE CLOVEK ZBUDI IZ SPANCA.ENI SMO ZE DOLGO BUDNI ZATO PA NAS HOCEJO ZIVE POKOPATI KER SE BOJIJO SAMI SEBE.LEPO PROSIM OBVESCAJTE ME PREKO EMAILA.HVALA V NAPREJ.lep pozdrav.

Comments are closed.