Amerika kot Ogledalo

V objavi farsa neodvisne televizije sem omenil, kako so Američani zbolojeni. Ali povedano drugače, koliko jih je televizija in vse ostalo tekom let poneumilo. V Ameriki (vsaj uradno – Gulliani) je namreč mnenje, da jih po svetu sovražijo zgolj zaradi tega, ker “tako dobro živijo“. Ideje kot so ta, da je mogoče “njihovo vmešavanje drugod po svetu povzročilo 911 in ostali terorizem,” se jim zdijo absurdne.

Politika Amerike je taka, da s SILO po svetu uvede “demokracijo”. Demokracijo, katero še sama DOMA ne more zagotovit. Namesto, da bi najprej doma zrihtali stvari tako kot treba in potem šli v svet. Torej, da bi bili zgled, ne z besedami, temveč z DEJANJI.

Smešno je to, da nekateri niti ne vidijo, kaj dejansko delajo Američani po svet. Da izvažajo nekaj, česar sami nimajo. Medijska kampanija naredila odlični posel. Za višek vsega je bila politika Busha v predvolilni kampaniji NENAPADANJE in ne-igranje policaja po svetu. Toliko o novicah, in učenju iz zgodovine. Če v današnjih novicah ne povedo kar se je zgodilo včeraj, sami tega ne bomo znali povezat.

OGLEDALO

Dostikrat sem že rekel, da je posameznik temelj družbe. Torej, če je nekaj narobe z družbo, je nekaj narobe s posameznikom. Na nek način družba kaže ogledalo posamezniku.

Če vzamem konkreten primer logike američanov – kaj mislite, da nam odsevajo, lahko najdete kakšen primer v vsakdanjem življenju?

Ko delimo nasvete, bolj ali manj na silo, ki jih še sami nismo sposobni upoštevat. Tipičen primer je s strani staršev ali starejših sorodnikov. Kako recimo svojo “resnico” vidijo kot edino, ob tem pa njim samim ta “resnica” ne prinese nič dobrega. Prav hočejo te strpati v neko škatlico – res interesantno. Seveda se to vse dogaja podzavedno, se verjetno niti ne zavedajo, kaj počnejo – je pa smešno, ko te stvari opaziš.

Norost je to kar počnejo Američani, vendar mi nismo nič drugačni od njih. Namesto tega, da bi sami pri sebi najprej pošlihtali stvari (s tem da smo iskreni do sebe) in bili zgled vsem ostalim. Ampak to je težko, težko si je priznat napake, saj jih takoj povežemo s krivdo, po drugi strani se pa toliko boljše počutimo, če kritiziramo in iščemo napake v drugih. Je to smiselna pot do dobrega počutja, ne obstaja nič drugega?

Iščite, raziskujte in vztrajajte pri tem. Ne se zadovoljit z nekimi povprečnimi rešitvami, ki v končni fazi niti ne delujejo.

2 thoughts on “Amerika kot Ogledalo

  1. Mojca

    Hm Lemurian,

    tule se mi odpira ena zadevica. Najprej citiram tvojo poved: “Torej, če je nekaj narobe z družbo, je nekaj narobe s posameznikom.” Morda razumem malce drugače zadevo, ampak meni se je odprlo naslednje; najprej sem pomislila nato, da če posameznik na npr. kapitalizem gleda kot nekaj krivičnega, ker na eni strani producira kupe bogatašev, na drugi strani pa revščino in je dejansko to recimo temu realno stanje v materialnem svetu. Ok, kaj je tukaj ogledalo temu posamezniku, ki vidi revščino na eni strani in bogatstvo na drugi strani in se mu to zdi krivično (ob predpostavki, da sam živi brez kakšnih finančnih problemov na tem svetu) ob tem pa mu je še jasno, kakšen bi svet lahko bil, če bi imeli drugačen(povsem možen) družbeni sistem?

    Upam, da sem razumljivo podala naštrikano vprašanje 🙂

    Jaz namreč vidim to poved kot da je s celotnim t.i. Zahodnim svetom nekaj narobe(vsemi posamezniki)
    Če pa razmišljanje skrčim na mikro varianto pa je npr. posamezniku lahko partner ogledalo, so starši ogledalo, itd. V smislu, da me na njemu nekaj moti oz. neke lastnosti ne maram in da moram tu jaz sebe vprašati kaj je tisto znotraj mene, kar moram “pofiksati”…

    Hm?
    Mojca

  2. Lemurian

    Ja… ta je težka. Nič pametnega ne pride na misel.. Mogoče pa ne moreš vedno gledati na ta način – kdo ve..

    Se lahko pa vprašaš nekaj drugega, kaj je nek višji namen kapitalizma?

Comments are closed.