Indijanska modrost – Chief Seattle Reply

chief seattle reply indijanska modrost native tentOdgovor poglavarja Seattla leta 1852, ki ga recitira Joseph Campbell v PBSjevi televizijski seriji “The Power Of Myth” (Moč mita). Serijo je posnel skupaj z Bill Moyers-om, ki je med drugim skoval tudi dokumentarec o alternativnih dejstvih.

Predsednik Washingtona pošilja besedo, da želi kupiti našo zemljo. Toda, kako lahko kupiš ali prodaš nebo? Zemljo? Ta ideja nam je tuja.

Vsak del te zemlje je mojim ljudem svet. Vsaka sijoča borova iglica, vsako peščeno obrežje, vsaka meglica v temnih gozdovih, vsak travnik. Vse je sveto v spominih in doživetjih mojih ljudi. Del zemlje smo in zemlja je del nas. Dišeče cvetlice so naše sestre. Medved, jelen, veliki orel, ti so naši bratje. Vsak odsev, ki je kot duh, v čistih jezerskih vodah govori o dogodkih in spominih iz življenja mojih ljudi. Žuborenje vode je glas očeta mojega očeta. Reke so naši bratje. Nosijo naše kanuje in hranijo naše otroke.

Če vam prodamo našo zemljo, vedite, da je zrak za nas dragocen, da zrak deli duha z vsem življenjem, ki ga podpira. Veter, ki je dal našemu staremu očetu njegov prvi dih, prav tako prejema njegov zadnji vzdihljaj.

To vemo: zemlja ne pripada človeku, človek pripada zemlji. Vse je v medsebojni povezavi, kakor kri, ki nas vse združuje. Človek ni stkal mreže življenja, je le nit v njej. Karkoli naredi mreži, naredi samemu sebi.

Vaša usoda je za nas skrivnost. Kaj se bo zgodilo, ko bodo vsi bizoni pobiti? Kaj se bo zgodilo, ko bodo skriti kotički gozdov prenasičeni z vonjem mnogih ljudi in bo razgled bujnih hribov oskrunjen z govorečimi žicami? Konec življenja in začetek preživetja.

Ko bo zadnji rdeči človek izginil s svojo divjino in bo njegov spomin le še senca oblakov, ki potujejo prek prerije, bodo ta obrežja in gozdovi še tukaj? Bo ostalo še kaj duha mojega ljudstva?

To zemljo ljubimo, kakor novorejenec ljubi materin srčni utrip. Če vam torej prodamo našo zemljo, jo ljubite, kakor smo jo mi ljubili. Skrbite zanjo, kakor smo mi skrbeli zanjo. Ohranite v umu spomin na zemljo, kakršna je bila, ko ste jo prejeli. Ohranite jo za vse otroke in jo ljubite, kakor vse nas ljubi Bog.

Eno stvar vemo: samo en Bog je. Noben človek, naj bo rdeči ali beli, ne more biti ločen. Navsezadnje smo bratje mi vsi.

Pred nekaj meseci prevedla Mateja

2 thoughts on “Indijanska modrost – Chief Seattle Reply

  1. Aljaz

    Že od malih nog so me privlačila indijanska izročila, modrosti itd. Starejši kot sem, bolj razumem, kaj so oni že takrat vedeli o zemlji in svetu samemu. Vedno bolj razumem, koliko modrosti so premogle vse starodavne civilizacije tega sveta.

    Zares lepo pismo. Napisal ga bom na list in si ga obesil v sobi.
    nekako nimam besed o samem pismu, ampak ga vedno znova in znova prebiram/poslušam. Vabim vas, da storite enako.

    Bi pa izpostavil tale del, ki najbolje opiše trenutno človeško življenje.
    Konec življenja in začetek preživetja.
    To se zgodi vsakič, ko podrejo drevo, ko zgradijo novo cesto ali ustvarijo nov avtomobil.
    v tem stavku je zares velika modrost!

    Z vsemi ustvarjenimi stvarmi na tem svetu si zakompliciramo življenje in pozabimo živeti. Pozabimo in ne pustimo naravi preprosto biti to kar je in jo spreminjamo z našim razumom, ki je poln straha…

    V mojih komentarjih se vidi, da ko enkrat odkriješ neko višjo resnico svojega bivanja, nimaš več kaj veliko filozofirati, obračati besede, ampak preprosto biti in živeti v sedanjem trenutku. Lep pozdrav!

  2. Lemurian

    Je naredilo klik ko si omenil “Konec življenja in začetek preživetja.”

    Večina izumov je plod ponorelega razuma. Lenoba, kako se znebiti ljudi, ki jih ne maramo – predvsem to. Potem je pa tu še gora drugih umetnih problemov, ki smo si jih naredili s tem načinom življenja. In potem so tu izumi, kako to odpraviti. Lepotna ličila, debelost, holesterol, očala, kako čim več informacij absorbirati,…

Comments are closed.