Nauk strateških igric

Hočete razumet današnjo civilizacijo? Igrajte strateško igrico, ekonomsko strateško igrico v stilu legendarnih Settler-jev 2 – prišel, videl, zmagal (veni, vidi, vici). Prenesite princip iz igrice v realno življenje in dobite odgovor prinešenj na pladnju.
 

Na začetku je majhna država v razvoju, ekonomija raste, z njo vojska, ozemlje se širi. Veliko je gozda, kar je za ekonomijo in poljedelstvo izredno moteče, zato je najboljše čim več posekati. Kmalu naletite na nasprotnike, le vprašanje časa je, kdaj vas bodo napadli. Napad je najboljša obramba, zato napadete prvi. Če ste dobri, je le vprašanje časa, kdaj bo ves svet vaš.

Vse nasprotnike ste pokončali, kaj pa sedaj? Ker nimate zunanjega nasprotnika, kar naenkrat vse skupaj izgubi smisel. Na srečo se tu igrica uradno konča, lahko pa igrate naprej. Nauk igrice1: smisel vsega je v zavzetju sveta – kajpak drugega.

Če igrate naprej, je večina sveta vašega, vsi nasprotniki so pokončani. Lahko se še razširite na nezasedena ozemlja, a posledično je lahko ves svet poseljen. Ekonomija teče izvrstno in raste, vojske ne rabite, širite se tudi ne več. To avtomatično pomeni, da je polovica industrije, ki je namenjena vojski nepomembna. To so konkretno 4 vrste zgradb/poklicev.

Vojska porablja ogromno nekih proizvodov (meč, ščit, pivo, cekini), ki se kar naenkrat začnejo kopičit. Lahko jih sicer uporabite za vojake, vendar niti nima smisla, ker ni več nasprotnikov. S časoma se stari rudniki izsušijo, kar niti ni tako pomembno, saj jih tako ali tako ne rabite več. Ker rudniki ne delajo, je vse industrija s hrano odvečna in čaka. Ker se ne gradi, les in kamen stoji. Torej praktično vse stoji oziroma se kopiči – na srečo je prostor za zaloge v skladišču neomejen. Kaj sedaj? Vojske ni, večina proizvodnje ne služi več ničemur, vse postane nepomembno.

Idealna poteza bi bila, da spet uvedeš vojne. Zgolj zaradi tega, da poženeš industrijo. Najlažje bi bilo, da bi nek del države imenoval za sovražnega in se proti njemu borili. Oba bi imela vojsko, tako bi se sredstva za vojsko porabljala in vsa industrija bi spet stekla naprej. Lahko še predpostavimo, da je hrana potrebna za prebivalce (v tej igrici vsi živijo na prani). Ni boljšega, vsa industrija spet teče kot je potrebno.
 

Torej je nekako jasno, čemu so danes vojne. Enostavno zato, da ohranjajo nek smisel in da ekonomija cveti, staro se porablja in novo proizvaja. Ves smisel igrici zato daje zgolj NASPROTNIK, če ga ni, je dolgočasno – lahko sicer igrate zgolj zaradi ekonomije, ato je za začetnike. In če vse to povežemo z življenjem, dobimo še drugi zelo primeren nauk2: “Kdo bi bil brez svojih problemov, brez svojih nasprotnikov, sovražnikov?” (Kar je spet eden od mehanizmov razuma – da rabi nasprotnike.)

4 thoughts on “Nauk strateških igric

  1. Lemurian

    @DevilAngel666: samo to bi človeštvo preveč povezalo ;-). In zgleda da smo iz nekega razloga kar obsojeni na tole našo Zemljico še za nekaj časa. Dajmo najprej to v red spravit tako kot je potrebno, pol pa gremo naprej, da naumo kot kobilice – ravno gledal Dan neodvisnosti (ni ravno kvaliteten, je pa za nasmejat in kakšno fajn idejo se da potegnit ven)

  2. Lemurian

    Ugotavljam da je ta svet dosti bolj skrivnosten kot si mislimo da je. In kaj nas čaka v prihodnosti nihče ne ve, sploh pa ti lutkarji nimajo kaj dosti besede tu. So sile na tem svetu, ki so dosti močnejše.

Comments are closed.