S kakšno energijo se lotevam stvari?

Z Ljubeznijo, notranjim mirom ALI z jezo, nezadovoljstvom, obtoževanjem, ‘mu bom že pokazal’, ‘on bo meni govoril’ sceno?

Nekaj časa nazaj sem to slišal in mi ni bilo čisto jasno. Kako se lahko nekaj lotevam z Ljubeznijo? Mar ni vse sredstvo za dosego cilja, vse narediš z nekim namenom, ali pa vsaj z negativnostjo? Vprašaš kolega za nasvet, greš na to ali ono predavanje, nekoga zatreš, kako je lahko kaj takega narejeno z Ljubeznijo?

Kljub vsemu je Ljubezen zame premočan pojem in sem moral prilagoditi na bolj ustrezno besedo (besedno zvezo) ‘notranji mir‘, kar na nek način je Ljubezen – odvisno od definicij. To mi je veliko bližje, sploh pa je pomembno predvsem to, da se ne lotevam stvari z negativno energijo.

Notranji mir ali negativnost

Lahko sicer nastanejo zelo dobre stvari, vendar potem ljudje ki to dobijo nekako začutijo energijo s katero je bilo narejeno. Predvsem očitno je to v pogovoru, ali v pisanju in komentiranju. Če nekdo nekaj napiše v jezi in nazaj odgovorim užaljeno ali v stilu ‘mu bom že pokazal (kako se upa dvomiti)’ (tudi take misli pridejo) je to le prilivanje olja na ogenj. Če je tega prilivanja dosti je sreča ta, da ogenj vse uniči kar je bilo za uničiti in naposled ugasne. Tako lahko na pogorišču zraste novo.

Dostikrat je tudi energija obtoževanja, kdo vse je kriv za tvoje probleme, kazanje s prstom na druge, jih obtoževati zakaj so taki in taki, potem se pa ta oseba čudi, kako to, da se nič nikoli ne spremeni.. Tipično je tudi kazanje moči, kdo je močnejši, kdo bo koga. “On mene že ne bo j**al, prokleti kreten!” In potem vso jezo in vso moč spravi na nekega človeka. Višje kot je ta človek, večjo kot ima moč, hujše so posledice za okolico.

Po drugi strani imam izbiro, če opazim negativno energijo v sebi, da jo sfiltriram na drugačen način. Lahko le v TextPad zlijem možgansko nevihto in tega ne objavim. Kmalu za tem se umirim, grem početi še kakšne druge stvari in ko pridem nazaj popolnoma miren, lahko napišem kvaliteten odgovor/zapis. Brez da bi čutil neko zamero, ogroženost ali karkoli že. Tako tudi drugi začuti neko drugačno energijo in se ta njegov ogenj umiri in naposled sam od sebe ugasne. Konec koncev sta za prepir vedno potrebna vsaj dva, sam s seboj se je precej naporno kregati, se da, ampak..

Spremembe v svetu se nikoli ne bodo zgodile z obtoževanjem, z jezo, z “on bo mene zajebaval.” Odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo. Ko naredimo prvi korak, ko prvi v odnos prinesemo notranji mir ali Ljubezen, takrat se dogajajo čudeži, kajti le ta energija ima moč preobrazbe.

Napredek in uspeh preko negativnosti

Res je, da je nezadovoljstvo (& lenoba) gonilo napredka, vendar kakšnega. Danes bi vsi samo še sedeli, ležali pred televizorji, hrano imeli na dosegu roke, ravno tako stranišče – da se naposled ne bi bilo potrebno nič gibati. V to smer gre naš napredek. Ali pa iščejo rešitve, kako izkoreniniti (negativna) čustva, da bi lahko mirno&statično živeli do konca svojih dni, ker spremembe so izjemno naporne.

Otroka in živali lahko vzgajaš s pretepanjem, z dretjem, s kaznovanjem in boš pri tem izjemno uspešen. Naredil bo tako kot boš ti hotel, vendar ne pričakuj Ljubezni v povračilo in vedi, da mu bo nekega dne dopizdilo. Malenkost boljša skrajnost so pohvale, vendar v resnici je enako. Ljubezen ni prisotna, oziroma je le pogojna, kar pa ni prava Ljubezen. “Če to narediš te imam rada, sicer pa ne.” Kaj pa je sploh brezpogojna Ljubezen ali to v realnosti sploh obstaja? Verjetno obstaja, a je tako zelo redka, da moramo imeti izjemno srečo da nas doleti. Brezpogojni notranji mir, to pa gre, to je dosti bolj pogosto.. 🙂

V končni fazi če pogledamo okoli sebe, napredek preko nezadovoljstva povzroči le še več nezadovoljstva. Z negativnostjo ne pridemo do Ljubezni, ravno tako se je ne da izsiliti, brez Ljubezni je pa ves napredek obsojen na norost, in posledično na propad. Ljubezen lahko le dopustimo da pride sama ali pa pustimo oblakom(=misli) da odidejo (jih ne zadržujemo), ker je Ljubezen vedno prisotna, tako kot Sonce.
 

Torej, če je odgovor na vprašanje negativen, se nekega opravila raje ne lotim. Oziramo se že ob sami postavitvi vprašanja (ker se naredi povezava z vsem tem o čemer pišem) negativnost močno zmanjša in ponavadi kmalu dobesedno izgine. Seveda je pa za to potrebno malo vaje in vztrajnosti.

7 thoughts on “S kakšno energijo se lotevam stvari?

  1. Dajana

    To je problem, Opažam na blogih. Tudi meni se dogaja. Pred enim letom veliko bolj, kot zdaj. Zdaj sem se naučila kanalizirati negativno energijo, se s človekom, ki me napada ali me kaj neprijetnega sprašuje, pogovoriti.

  2. Lemurian

    Pisanje preko interneta ima prednost ravno v tem, da ne rabiš takoj odgovoriti, vendar na žalost nekateri tega ne izkoriščajo.

    Čudeži se dogajajo, ko nekaj napišeš in ne objaviš, potem čez nekaj časa ko se umiriš pa ponovno napišeš, razlika je očitna, pravi mali čudež.

    V interaktivnem pogovoru je to dosti težje doseči.

    *Sicer tili komentarji so bili malo direktni in hudomušni, vendar napisani iz stanja notranjega miru 🙂

  3. Aljaz

    Nekajkrat sem že na forumih opazil, da sem nekaj moral napisati. Nekako v smislu, da sem naredil soforumaša manj vrednega.
    Ko sem čez deset minut ponovno odprl forum in pogledal moj odgovor mi je bilo zelo žal. Nisem se počutil kaj preveč ponosnega nase.

    Sedaj se mi te stvari ne dogajajo več. Nekako jih opazim in preprosto pustim, da odplavajo stran.

    Glede ljubezni. Dober prijatelj mi je rekel, ljubezen ni čustvo, ljubezen so tvoja dejanja, početja. Nekako je zajel bistvo.

    To s kakšno energijo se lotevamo raznih stvari pa je izrednega pomena. Dejanja v stanju miru imajo zares drugačno energijo, ki je vredna, da človek dela na tem.

    Vedno boljše objave, zakon. Lep večer vam želim.

  4. Lemurian

    Ljubezen kot ne-čustvo je bilo tudi mišljeno… ali pa ne. Ampak to je po eni strani še hujše :)..

    A si predstavljaš filme, ko bi se z mirom borili proti nasilju. Nič več nekih herojev, ki bi vse pobijali kot neke ničvredne nevemkaj.. Ker dolgčaš od filma bi to bil. Film o Gandiju je narejen na tak način, pa niti ni dolgočasen… Hmmm. Gospodar prstanov, Lev čarovnica omara, Poslednji Samuraj, Matrica,.. brez velikih bitk. Bi bilo še vedno močno vredno ogleda, ker če dobr pomislim, mi je to dolgočasno.

  5. Aljaz

    To je bistvenega pomena!
    Mir se ne bo vzpostavil, če se bomo borili proti vojni.
    Če se boriš proti vojni, mora vojna vedno obstajati.

    Mati Tereza je to dobro povdarila;
    če me povabite na protest proti vojni ne bom prišla. Če me povabite na mirovni shod bom zagotovo tam.
    Ali vidite razliko?

  6. Aljaz

    O ja, rabimo jo, ampak vojsko, katere edino orožje je ljubezen! 😀 In povem ti, da ta vojska že obstaja, temelji pa na prostovoljstu, čeprav je nujno potrebna. 🙂

Comments are closed.