Iluzija dobrodelnosti

Na bruhanje mi gredo humanitarne organizacije, dobrodelnost korporacij, dobrodelnost posameznikov in vse povezano s tem. Razno razni Unicefi, Rdeči križ, Mario in podobni..

Tako hinavsko je vse skupaj. Če pogledamo države v tretjem svetu, so zaradi nas toliko v dolgovih in zaradi tega na robu propada, prebivalstvo pa ima komaj za jesti. Da delno ublažijo dolg, pa prodajajo svoja velikanska ozemlja Svetovni banki in podobnimi. Naše korporacije so tiste, ki tam postavijo proizvodnje s poraznimi posledicami za okolje in posledično ljudi. Uničujejo okolje in ljudi, v javnosti se pa kažejo kot dobrotniki, ker so domačinom omogočili delo in s tem zaslužek, torej tudi hrano. Iz kje dobimo vse te banane, tehnične igračke, razno razne cenene izdelke? Mal poglejte iz katerih držav to prihaja, ter stanje v tistih državah. Mi smo tisti, ki to podpiramo, potem se pa gremo heroje, ko jim preko Unicefa in Rdečega križa “pomagamo”. Da ne omenim vojne in dobave orožja.. Konec koncev pa je v razvitem zahodnem svetu tudi zelo aktualen tretji svet..

Enako je z zbiranjem denarja na Slovenskem. Recimo nedeljska zbiranja za revne družine ali podarjanje denarja klošarjem. Dajmo se najprej vprašati, zakaj so te družine/posamezniki revni. Kaj je takega, kar jih je naredilo revne. V redu, nekaj drugega je zbiranje denarja in humanitarnost zaradi naravnih katastrofe, ki se zgodijo iz danes na jutri ali kakšnih bankrotov.

Ampak družine in posamezniki, ki so že dalj časa revni, zaradi česa so pristali v takem položaju? Imajo znanje, imajo sposobnosti, imajo možnost, da bodo lahko sami zase kaj naredili, ko bodo dobili ta denar. Ali pa ga bodo zapravili za nepotrebne stvari. Mar ne bi bilo boljše izobraziti take posameznike, ter jim omogočiti delo? Smo kaj naredili, če smo jim tam dali denar in jih pustili s tem denarjem, razen tega, da se sami boljše počutimo, ker mislimo da smo naredili ne vem kakšno dobro delo.

Dejstvo je, da večini manjka izobrazbe ter volje do dela. Veliko kmetij je zapuščenih, ker je to delo zaničevano, ne vidimo pa, kakšno sranje in iz kakšnih držav kupujemo v trgovini – ter s tem posledično podpiramo takšno proizvodnjo.

Denarni sistem

Še nekaj drugega je prav tako izredno pomembno. Danes smo zbrali denar za eno družino in ji pomagali preživeti nekaj mesecev, danes sem dal denar klošarju in mu omogočil, da je preživel še en dan, vendar v istem času je na robu in pod pragom revščine še recimo 5 novih družin in 2 nova klošarja se pojavita. Na primer.

Ker če poznate denarni sistem, potem veste, da je čedalje več ljudi na robu in pod pragom revščine. Drugače tudi ne more biti, saj se dolg v večini držav veča, še posebej v ZDA. Dolg je ocenjen na $9×10^12, to je $9 bilijonov, kar na državljana znese $30tisoč (vir). Denarnega sistema takega kot je, se ne da več vzdrževati, mogoče še leto, dve, tri – potem je pa konec, propad je neizbežen, ker je bil tako zasnovan. Temelji na eksponentni funkciji – 2% gospodarska rast na leto je eksponentno, in eksponentna rast v končnem svetu je obsojena na propad.

Če se gremo humanitarnost se jo pojdimo do konca, ne površinsko. Poglejmo problemu v korenine, kaj je tisto, kar povzroča revščino in lakoto in bankrote? Kajti le tako bomo lahko rešili družine in posameznike pred propadom. Ne eno/nekaj družin in enega/nekaj posameznikov, temveč vse/večino! Kaj takega je pa v trenutnem denarnem sistemu TEORETIČNO NEMOGOČE. Kajti ta denarni sistem je zgrajen na dolgu in brez dolga ni denarja, dolg pa pomeni suženjstvo.

Vem, presenetljivo, a tako na žalost je. Skrajni čas, da odpremo oči. Če hočemo pomagati večjem številu ljudi, potem je nujno potrebno vpeljati nov denarni sistem. Pred tem se pa mora zadosti ljudi tega zavedati, resnično zavedati da je to nuja. In tu lahko humanitarne in dobrodelne organizacije največ naredijo, da ljudi osveščajo o tem, da prodrejo problemu do dna. Seveda je vprašanje, koliko ljudi se sploh tega zaveda. A če to berete imate vse vire na razpolago, le še malo raziskovanje je potrebnega nato pa akcija – najprej obveščanje.
 

Seveda kot sem že omenil, je denarni sistem le eden od problemov, je bistven problem na materialni ravni, ostali so na psihološki/umski ravni – izobraževanje in volja do dela. Če hočemo res kaj narediti je rešitev jasna, vendar se ne smemo sprijazniti s tem stanjem v smislu “jaz sem naredil kar sem mogel, daroval sem tistih 5 evrov, več pa niti ne morem narediti. Pač tko je, jebiga, malo še potrpimo pa bo.” Dogme, dogme. Največjih stvari res ni potrebno skrivati, so vsem na očeh, vendar če človek nima pravih očal, je zmoto sistema nemogoče uvideti – tako zunanjega, kot notranjega delovanja strahu in želja.

Da ne bo pomote, po eni strani je lepo, da vsaj nekaj darujemo, bolj kot pa da zapravimo denar še za več nepotrebnih stvari. Po drugi je pa to slabše, kajti daje nam uteho ter občutek da smo ne vem koliko dobrega naredili, s tem da brez pomislekov nadaljujemo s starim načinom življenja/potrošništva. Ne vidimo pa, da je ravno ta način življenje/potrošništva vzrok takega stanja – eden od vzrokov..

4 thoughts on “Iluzija dobrodelnosti

  1. Mojca

    “Dobrodelnost” je v duši. Ne za lajšanje duše, enostavno je…brez razmišljanja, obstaja…ne v materialnem, pač pa drugje…

  2. Lemurian

    Prava dobrodelnost vedno pride iz duše, sama od sebe, če ne, če je na tak ali drugačen način izsiljena, je brez pravega pomena.. Tisto, pomagati drugim, za vsako ceno, pa četudi vidiš, da bi moral sam sebi najprej pomagati. Kako boš lahko pomagal drugemu, če še samemu sebi ne moreš? Večina ljudi tega enostavno ne zastopi..

  3. TreeTall

    Hja, zanimivo, da tu govoriš o spremembah v celotnem sistemu, ki nas obdaja, hkrati pa, ko sem jaz omenil da se je treba borit proti temu sistemu, ki nas priklene in zasužnji že ob rojstvu, si me pa nekako okaral, da z bojem ne bomo nič dosegli.

    Ne vem, če se zavedaš ali ne, vse kar delamo v naših življenjih je boj. Lahko se slepiš, si govoriš, da to ni tako, vendar v končni fazi druge izbire ni. Tudi ti sam, se stalno boriš, boriš se da bi ideje, ki jih imaš dosegle čim večje število ljudi da bi nekoč dosegli to kritično maso zavednih ljudi.

    Se pa popolnoma strinjam, da ta sistem od denarnega, gospodarskega, socialnega,… bi bilo potrebno že zdavnaj spremenit.

    To je pa v bistvu vse posledica globalizacije in pritiskov “naprednih” držav.

    Prvo kar moramo spremenit je da gremo nazaj v obdobje ko smo bili samozadostni. To bi morala biti primarna gonilna sila.
    In tako bi morala delovati vsaka država… Najprej samozadostnost, potem pa trgovenje z specializiranimi produkti.

    Drugo, kar bi morali narediti je ukinitev raznih institucij… Od WTC, OPEC, UN, WTO, Rdeči Križ, Unesco,…

    VSe te institucije, ki sem jih naštel, jih je še več, so v doberšnji meri problem našega sveta. Vse te so odgovorne za probleme v Afriki, Aziji, Južni Ameriki.
    Njihova politika posojanja denarja je brutalna…. Pod pretvezo humanitarnosti so na teh območjih le še poslabšali zadeve.
    S posojo denarja so zavezali države k privatizacjij, kar pa pomeni, da bo neka firma kot Coca-Cola, ki v Južni Ameriki že ima popoln monopol nad izviri vode to dosegla še v ostalih državah 3. sveta.

    In to niso blodnje… Zahodni svet, s svojo religijo in pa gospodarstvom, v izhodišču pristriže krila vsem tem “bogim” ljudstvom.

    Predvsem pa bi moral stremet k državi v kateri ima vsak državljan, izhodiščno plačo… Torej da se nikomur ne bi bilo treba bati za preživetje in bi lahko le ta delal to kar res hoče.

    To pa dosežemo, da omejimo javno upravo…. Kar poglej koliko ljudi dela v javni upravi, pa od tega ne more cela država ničesar pokazat.

    Torej v osnovi, ljudje plačujejo davke da lahko plačamo ljudi, da bodo šteli koliko davkov to je.
    In to je v celoti neproduktivno in idiotsko.

    Eliminirati bi bilo tudi treba davke na plače, ki bi morale biti v celoti od posameznika, ne pa da ima država povsod prste vmes.

    Pustiti bi morali kmetom da pridelujejo tisto kar na trgu potrebujemo, ne pa da EU diktira, kaj lahko in kaj ne smejo pridelovat, ker s tem zdej tudi uravnavajo pretok svetovne robe.

    In pa ena pomembnih sprememb bi morala biti legalizacija konoplje. Tako v zasebne namene, še posebej pa kot gospodarsko rastlino.

    In še in še….

    Ampak za spremembe se je treba borit, brez borbe v tem svetu se nič ne spremeni.

  4. Lemurian

    TreeTall, ni vse borba, odvisno kako vse skupaj dojemaš. In odvisno kako definiraš boj. Se rastlina bojuje da pririne iz zemlje, se živali bojujejo za preživetje? Seveda se – na nek način, vendar ta njihov boj ni pogojen, ni sovražen, ni poln negativnosti, pač pa se enostavno borijo, ko je boja konec je vse pozabljeno, brez nekih zamer.. Tako se tudi mi bojujemo, oziroma bližje rečeno, pač delaš tisto kar ti ustreza. Ptiča poje, cvetlice oddajajo svoje dišave, jaz pa tu pišem na blogu – če ima kdo koristi od tega v redu, če pa ne pa tudi prav. Ni nobenih zamer, za svojo eksistenco se že davno ne bojim več in karkoli naredim ni iz strahu ali ne vem česa, pač pa ker.. mi to leži. Tudi ni neke motivacije.. pač to počnem.. Seveda mi je cilj, da je čim več ljudi za to izve, bom se malo bolj potrudil v tej smeri ampak…

    Marsikaj od tega in še več je potrebno narediti, bistvena pa je stopnja zavesti/zavedanja, brez tega ni nič od naštetega mogoče.

Comments are closed.