Kako močno se bojimo izgube

ali teorija pričakovanja. Ta teorija pravi, da bolj cenimo dobiček, ki je siguren in manj dobiček, ki ni gotov, četudi je pričakovana vrednost (seštevek vseh dogodkov – glej spodaj v primeru; včasih tudi matematično upanje) enaka v obeh situacijah. Nasprotno še bolj drži: naredili bomo vse, da se izognemo zagotovi izgubi, četudi to zahteva večje tveganje. Na odločanje močno vpliva naš strah pred (zagotovo) izgubo.

Praktični primer napačne odločitve:

  1. Možnost dobitka, imaš na izbiro:

    (a) 80% verjetnost, da dobiš 4000€, ostane še 20% tveganje, da ne dobiš nič
    (b) zagotovo dobiš 3000€, torej imaš verjetnost tega dogodka 100%

  2. Pripravljen izgubiti? Kaj izbereš?

    (a) imaš 80% verjetnost da izgubiš 4000€, a ostane še 20% upanje, da ne izgubiš nič
    (b) takoj izgubiš 3000€, 100% verjetnost

Koliko ta teorija velja zate? Kaj izbereš v prvem in kaj v drugem primeru?

80% ljudi izbere (b) primer iz prve situacije in 92% izbere (a) primer iz druge situacije. Kar pa je ravno v nasprotju s ‘pričakovano vrednostjo’ oziroma ‘matematičnim upanjem.’

Za prvi primer je ‘pričakovana vrednost’ 4000×0.8 = 3200, kar je več kot 3000. Ali po domače, če poizkus ponoviš 5-krat (4 krat dobiš, 1 krat izgubiš) v prvi situaciji za (a) dobiš 4×4000 + 1×0 = 16000, za (b) dobiš 5×3000 = 15000€. Torej iz tega je razvidno, da se bolj splača (a).

Pri drugem primeru se bolj splača (b) iz istega razloga. V zgornjem računu daš povsod minuse, bolje je, če si na zgubi -15000€ kot -16000€. Torej: -4000×0.8 = -3200 kar je slabše kot -3000. Ali po domače, če poizkus ponoviš 5-krat (4 krat izgubiš, 1 krat ohraniš) v prvi situaciji za (a) izgubiš 4×(-4000) + 1×0 = -16000, za (b) pa izgubiš 5×(-3000) = -15000€. Iz tega je razvidno, da se bolj splača (b).
 

Ljudje se po tej teoriji bolj bojimo izgub kot cenimo dobičke. Izguba 1€ je bolj boleča kot veselje ob dobičku 1€. Zato bi naredili vse, da bi se tej izgubi izognili, četudi zahteva večje tveganje.

To se lepo vidi tudi v pokru. Bolj ko človek izgublja, bolj je nagnjen k tveganju. Več denarja ima, bolj gotove dobitke hoče. Ni pa nujno, ker nekateri, ko imajo veliko denarja, precej razmetavajo.

Opisati izgubo kot sigurno, in zato bolj bolečo, bo povzročilo pri vlagateljih, da se bodo poizkušali taki izgubi izogniti. Posledično, bodo šli na večje tveganje in špekulirali v izgubljeni situaciji v upanju, da se bodo cene opomogle. V zmagoviti situaciji se situacija obrne. Investitorji ne bodo naklonjeni tveganju in hitro pobrali dobiček, da ne bi slučajno pobegnil.

Cena, torej izguba, narejena na začetku je lahko povod za naklonjenost večjim tveganjem. Bolj iščejo tveganje kot bi ga, če na začetku ne bi naredili izgube.
Michael Covel

Praktična uporaba. Če hočeš, da se ljudje prilagodijo na novo situacijo, naj se osredotočijo na dobičke. Če hočeš ljudi odvrniti od nečesa, naj se osredotočijo na morebitno izgubo.
changingminds

Praktična uporaba je ta, da v takih situacijah bolj premisli in vedi, da je potrebno tudi izgubiti, potrebno je narediti napake na poti uspeha. Na dolgi rok je včasih boljši siguren poraz v bitki, kot pa upanje na čudež in velika verjetnost, da zaradi tega izgubiš celotno vojno.

Teorijo pričakovanja (prospect theory) sta razvila profesorja psihologije na Princeton-u, Daniel Kahneman in Amos Tversky leta 1979. Sta tudi prva psihologa, ki sta dobila Nobelovo nagrado v ekonomiji – na žalost (marketing & manipulacija vodenja v lovu na večje dobičke).

9 thoughts on “Kako močno se bojimo izgube

  1. X0A

    Zanimivo…
    Pa je še 3.način… Če vključimo obe točki, bi blo ok obakrat b izbrat, ker prvo dobiš 3000€, pol pa jih lih tok zgubiš, nisi nič profitiral, nič izgubil. xP

  2. komplikator

    Ok… tole je zame kr naporno za prebavit in bi blo treba predebatirat. Ja…. večinoma se folk ravna po ideji; bolje vrabec v žepu, kot golob na strehi. “Verjetnost gotovosti” pa v realnem življenju ni vedno tako enostavna za uporabit. Kaj pa ko gre za življenja? Maš morda tudi kak komentar na oddaje, kjer folk odgovarja na vprašanja in si s tem pridobi novce?

  3. davidpelko

    POMEMBNO OBVESTILO!

    POSTAVITE SE V BRAN BLOGERJU, KI MU SPAR SLOVENIJA GROZI S TOŽBO, KER JE JAVNO NAPISAL SVOJE MENNJE IN SLABE IZKUŠNJE Z NJIMI.

    Prosim za podporo v obliki komentarja na njegovem blogu. TAKOJ! Hvala.
    David PELKO

    prilagam link:
    http://1tastar.blog.siol.net/2008/02/01/pizde-sparove/

    P.S. ZA SVOBODO BLOGERSTVA GRE! A ŽIVIMO NA KITAJSKEM ALI KAJ!

  4. Simfly Spirit

    Dobro narejeno, vendar je tu en zamolčan trik. Pri vprašanju kaj bi najraje izbral ni nikjer omenjeno, da lahko izbereš večkrat – to je poljubnokrat. Če izbiraš s predpostavko, da to delaš samo enkrat potem rezultati niso presenetljivi ampak več kot pričakovani! 😛
    V primeru, pa veš da lahko izbiraš večkrat pa bi bil procent odločitve bistveno drugačen.
    Čeprav osebno ne verjamen, da bi to spremenilo ugotovitve, to je, da se bolj želimo izogniti neprijetnemu kot doseči kar se želimo. Preprosto zato ker se ljudje večinoma odločamo na podlagi strahu in zelo malo zaradi ljubezni….
    A trend se sreminja 🙂

  5. Lemurian

    Niti ne Simfly Spirit, ker moreš računati, da se v življenju stvari vedno ponavljajo.

    Ti kar sanjej XOA 🙂

    Dobrodošel komplikator, ne razumem ravno tvojih zadnjih dveh vprašanj, malo večjo specifičnost bi prosil.

  6. Simfly Spirit

    Lemurian,

    Ne vedno. Ene stvari se ponavljajo (npr. odhod v službo, gledanje TV,…), druge pa se nam zgodijo enkratno, unikatno (nasmeh mimoidočega otroka na cesti,…, loterijski zadetek 😉
    Verjamem, da večino ljudi predpostavlja, da lahko izbere/dobi 3000€ zastonj le enkrat. Jaz sigurno.

  7. Lemurian

    Živjo davidpelko. Imate mojo podporo (in kot vidim podporo velikega števila blogerjev) v kolikor ni to provokacija, bom pa v naslednjih dneh malo bolj podrobno pogledal temo.

    Pa tudi če se zgodi le enkrat Simfly Spirit – kar se v večini takih manjših dogodkov ne – še vedno premaga 4000€ za 80%, ker je matematično upanje večje, je 4000€ × 0.80 = 3200€ Zanimivo je to, kot je mapisano, da pri odpiranju podjetij in podobnih stvareh, kjer si na začetku v minusu rajše tvegaš kot pa da bi šel bolj racionalno.

  8. Simfly Spirit

    Lemurian imaš prav, si me prepričal. 😀

    Sicer pa nauk zelo drži, to da je potrebno tvegati, da pridobiš in lahko več izgubiš, če vztrajaš pri istem.
    Mislim, da je to zelo aktualno danes in ljudje, ki vodijo svet to zelo dobro vedo. Tisti, ki se bojijo izgubiti še tisto kar imajo, podpirajo vlado oziroma ne naredijo nič, tisti, ki pa imajo boljšo vizijo ali pa nimajo kaj izgubiti pa so pripravljeni reskirati, da pride do sprememb in s tem ogromno pridobiti.

  9. Lemurian

    Situacija je bistveno boljša, ker to sploh ni rizik. Verjetnost je na tvoji strani – se ti bolj splača igrati na verjetnost kot pa na sigurnost.

    Tisti ki izgubljajo, so pripravljeni narediti vse sorte neumnosti, da bi kaj dobili, pa četudi je verjetnost smešna. Loterija je tipični primer.

    Kako je sploh prišlo do te objave? Iz ene knjigarne so poslali neko nagrado v vrednosti 40€ ob nakupu knjige za 80€ ali pa da greš v žrebanje za avto. Ni čisto ta zgornja teorija, je pa v zametku podobno.

    Vprašanje je, kaj bi izbral, če ti punudijo ziher 40€ ali pa žrebanje za avto v vrednosti 10.000€ ? 😉

Comments are closed.