Navodilo za branje

Veliko je napisanih interpretacij in razlag in mnenj, a naj ne služijo kot neke končne resnice. Največ kar besede lahko naredijo je to, da so zelo dober kazalec proti resnici, ki je vedno preko razuma in zato preko besed. Bistveno je spoznanje, brez tega so besede prazne, postanejo ovira, dogma, religija. Do spoznanja pa mora priti vsak na svoj lasten način, zato je potrebno lastno raziskovanje in poglabljanje.

Marsikdaj bo zgledalo, da koga napadam ali proti nekomu pišem. Tu opozarjam, da v teh besedah ne išči napak drugih, bodisi posameznikov bodisi institucije, temveč le svoje. Kajti družba in njeni predstavniki so vedno naš lasten odsev, vedno nam odsevajo nekaj, kar tudi mi sami skrivamo v sebi in si ne upamo priznati. Zatorej bodimo hvaležni družbi, da nam to odseva in uporabimo za svoj razvoj. V nasprotnem primeru, če iščeš napake v drugih, v sebi jih pa ne vidiš, lahko tako branje teh in podobnih tekstov le še dodatno škodi.

Nekaj podobnega sem prebral pri uvodu v zgodbice pri Anthony De Mell-u in me je skoraj s stola vrglo, saj sem bil do takrat precej vesel, da so tudi zgodbice proti krščanstvu. A potem malo premislim in ugotovim, da to tudi jaz sem pa tja kdaj poudarim, vendar premalo konkretno. Nekajkrat sem že omenil princip ogledala družbe – no, to je to.

4 thoughts on “Navodilo za branje

Comments are closed.