Brez angleščine ne gre

Učite se angleščino, moj iskreni nasvet. Brez znanja angleščine je internet skoraj neuporaben, izkoristite lahko le majhen potencial, ki ga ta predstavlja. Večina dobrega video materiala, knjig, odličnih člankov, forumov, alternativnih novic in razlag je v angleščini. Če ne znate angleščine je z uporabo interneta tako kot na Kitajskem, kjer imajo prepovedan vstop v mednarodno omrežje. Ali pa čakate na prevod kakšne knjige tudi več kot dve leti, sploh je to problem pri aktualnih knjigah.

Če ste še v šoli, naj bo angleščina med najvišjimi prioritetami, če ste starejši in ne znate angleščino, kakšen tečaj ne bo odveč. Začnite z branjem tematike, ki vas zanima. Počasi, korak za korakom pa se da marsikaj narediti.

Vizija jezikov

Vizija jezikov za prihodnost je ta, da bomo imeli 3 materne jezike. Slovenščino, za ohranjanje kulture in starih besedil, angleščino kot aktualni svetovni jezik, ter sanskrt kot potencialno novi/stari (ker nekoč je že bil) svetovni jezik.

To kar se danes dogaja v Evropi je prava smešnica. Prevajajo vso gradivo v vse evropske jezike, medtem ko vemo, da je ogromno pomena izgubljenega v prevodu. Hkrati se še hvalijo, kako smo pomembni, ker se slovenščina govori v Bruslju.. Mar ne bi bilo bolj enostavno, če bi rekli, da je angleščina edini uradni jezik na mednarodnem nivoju. S tem bi prihranili ogromne količine denarja, ki bi ga lahko uporabili za bolj množično poučevanje angleškega jezika. Ali ne bi na ta način dosegli večjo splošno korist, ko pa je danes na internetu tako ali tako vse/večina v angleščini? Samo pomislite, koliko časa in denarja in energije bi prihranili le na področju prevajanja.

Da bi imeli 2+1 materna jezika ne bi nič vplivalo na ohranjanje slovenskega jezika in kulture, če koga to skrbi. Kajti to, da se slovenščina govori v Bruslju zelo malo pripomore k temu. To, da se največje svetovne romane prevaja v slovenščino nima popolnoma nobene povezave z ohranjanjem kulture.

Ljudstvo mora biti samo toliko zavedno, da bo jezik/kulturo/običaje spontano uporabljalo/ohranjalo, kajti le na ta način je možen obstoj (a kaj, ko je tuje toliko slajše). Ne pa z umetnim vsiljevanjem in omejevanjem, po drugi strani, se pa v naše domove preko televizije tako ali tako množično vnaša tuje običaje in načine obnašanja. Z drugimi besedami, le na zunaj se delamo, da ohranjamo našo kulturo, v resnici jo pa še kako zanemarjamo. Če bomo nadaljevali ta trend, bo v nekaj desetletjih slovenščina le nekaj zgodovinskega.

2 thoughts on “Brez angleščine ne gre

  1. Raztur

    Bilo bi zelo enostavno. Če smo že pri tem bi lahko opustili še slovenščino na recimo fakultetah. Predavatelji so od lenobe tako ali tako že obupali in prevajajo samo še po Vuku. Ker predavatelji ne prevajajo, v službah nimamo strokovnega izrazoslovja in uporabljamo neko čudno zmes slovenščine in angleščine. Logični korak je torej službeni jezik – angleščina, kar so nekatera podjetja že uveljavila. Zgodba se nadaljuje. V dobi agresivne amerikanizacije, bi morali bolj kot kdajkoli prej paziti na to, da ne posega po domačem jeziku. In to pomeni ne angleščini kot edinemu jeziku v Evropi, ne angleščini kot nekaj kar bi moral znati vsak otrok, ne angleščini kot izvoru vseh informacij na tem svetu, ne angleščini kot potuhi za lenobo! Slovenski jezik in kultura sta nekaj, na kar bi morali paziti in ju promovirati na vsakem koraku in za vsako ceno!

  2. Primvs

    Jezik je identiteta. Vsaj za Slovence je to tako. Naš narod se je ohranil predvsem zaradi jezika, če bi tako razmišljali pred 200 leti bi sedaj tu govorili nemško.

    Če se jezik ne razvija sledi propad, to je neizogibno. Torej je treba spodbujat, da se tudi v akademskih krogih poišče ustrezne slovenske strokovne izraze.

    Glede prevajanja pa tako; po taki logiki veliko knjig sploh ne bi nikoli prebral. Kaj naj se naučim vse jezike na svetu, ali kaj? ali naj jih najprej prevedejo v vseprisotno angleščino? Kako naj bi potem prebral rcimo, Grofa Mote Crista, ki je bila knjiga mojega otroštva in me je spodbudila, da sem začel brati?

    Kulturni imperializem, predvsem amerike, je nekaj proti čemu se je treba boriti, ne pa tega še spodbujati.

    In če bse že gremo to, obstaja Esperanto, ki bi ga lahko namensko začeli učiti po celem svetu kot drugi jezik, in bi v zelo kratkem času lahko nadomestil angleščino. To je umeten jezik, ki je politično neutralen in zato bi lahko postal prvi pravi globalni jezik.

    Pobožne sanje, mislim da ni treba razlagat zakaj.

Comments are closed.