Poučne zgodbice: Ujeti lev

Lev se je znašel v ujetništvu in pripeljali so ga v koncentracijsko taborišče, kjer je na svoje začudenje našel še druge leve, ki so bili tam že leta, nekateri celo vse življenje, saj so se tam rodili. Kmalu je spoznal družbene dejavnosti levov v taborišču. Povezovali so se v skupine.

Ena skupina se je ukvarjala s socializacijo, druga je prirejala predstave, spet druga se je udejstvovala kulturno in njen namen je bil skrbno ohranjanje navad, tradicije in zgodovine tistih časov, ko so levi živeli v svobodi. Druge skupine so bile religiozne – večinoma so se zbirale da so prepevale ganljive pesmi o džungli prihodnosti, kjer ne bo ograj. V nekaterih skupinah so se zbrali literarno in umetniško navdihnjeni levi, še v drugih revolucionarno usmerjeni – ti so se združili zato, da bi kovali zaroto proti tistim, ki so jih ujeli, ali proti proti drugim revolucionarnim skupinam. Sem in tja je izbruhnila revolucija, ena skupina je uničila drugo, ali pa so levi pobili vse paznike, ki so bili takoj nadomeščeni z drugimi.

Ko se je novi prišlec razgledoval naokrog, je opazil leva, ki je bil videti vedno globoko zatopljen v misli, samotnež, ki ni pripadal nobeni skupini in se je večinoma držal daleč stran od vseh. Nekaj nenavadnega je bilo na njem, kar je po eni strani druge navdajalo z občudovanjem, po drugi strani pa s sovražnostjo, kajti njegova navzočnost je vzbujala strah in dvom vase. Rekel je novemu prišlecu: “Ne pridruži se nobeni skupini. Ti ubogi bedaki se ukvarjajo z vsem, samo ne z bistvenim.”
“In kaj je to?” je vprašal novi lev.
Preučevati lastnosti ograje.


Zgolj to je bistveno. Veliko je sicer problemov s katerimi se lahko obremenjujemo, še več jih je, če odpravljamo zgolj posledice. Bistvena pa sta dva: denarni sistem ter delovanje misli/mehanizmov/ega/dojemanja sveta oziroma spoznanje kdo sem jaz. Če teh problemov ne odpravimo, so vse ostale rešitve brez pomena, ko pa to odpravimo, so vsi ostali problemi precej lažji.