Zakaj utopične vizije vedno propadejo

Nobeno dejanje ljubezni ne more zrasti iz občutka krivde, strahu ali praznine srca, tako kot ne more nikakršnih tehtnih načrtov za prihodnost delati nekdo, ki ni sposoben živeti v tem trenutku.
Alan Watts

ali po možnosti ustvarijo še hujše stanje kot je bilo? Zaradi tega, ker ne upoštevajo osnovnih principov Življenja, ker izhajajo iz EGA, ker iščejo odrešitev nekje kjer ne obstaja – v prihodnosti. “Danes svet kakršen je ni v redu, vendar če bomo trdo delali, se matrali, se odrekali, dali vse od sebe, tudi za ceno cilja včasih kaj bolj ali manj groznega naredili, bomo ustvarili lepo/lepšo prihodnost za vse.

Kot prvo, potrebno se je zavedati, da je v življenju sedanji trenutek vse kar obstaja, vse kar obstaja je tukaj in zdaj; preteklost in prihodnost sta le v glavi, nihče ju še nikoli ni direktno izkusil – vedno ju izkusimo kot ZDAJ. Zato je tako pomembno, da nas to kar delamo že izpolnjuje v tem trenutku, ali če povem še drugače: Pot je cilj. Kakršna energija in sredstva bodo uporabljena na poti, takšen bo tudi cilj. Zato velja:

Sredstva in cilj so eno. In če sredstva niso pripomogla k človeški sreči, niti cilj ne bo.
Eckhart Tolle

Tudi pri teh utopičnih vizijah se kaže, da bi ljudje radi marsikaj imeli, a le malo za to naredili. Nič koliko ljudi pričakuje nenadno odrešitev, prihod neke vesoljske ladje, ki bo vse popravila, prihod nekega odrešenika, ki bo PONOVNO odrešil svet. Kako lepo je slediti in nič narediti z lastno iniciativo, kako lepo je poslušati ukaze in biti ovca – vse za ceno, da se izognemo napakam, če se pa že zgodijo, so pa tako ali tako za to krivi/odgovorni drugi. To je lepo vidno na televiziji v filmih kot je Das Experiment ali oddajah tipa Big Brother, najdemo pa tudi v vsakodnevnem (slepem) sledenju ukazom na delovnem mestu: “Samo ukaze izpolnjujem, jaz bi sicer naredil drugače, ampak takle mamo. Jaz sem tukaj popolnoma nemočen.

Prihodnost nas nikoli ni in tudi nikdar ne bo osvobodila, osvobodi nas lahko le sedanji trenutek. Ali kot pravi Jezus v Lukovem evangeliju (17:20): “Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. Tudi ne bodo govorili: ‘Glejte, tukaj je’ ali ‘Tam je,’ kajti božje kraljestvo JE med vami.

Inspiracija: Eckhart Tolle: A New Earth

4 thoughts on “Zakaj utopične vizije vedno propadejo

  1. Simio

    Gre se za način življenja, za katerega se sami odločimo. Imamo svobodno izbiro. Ni potrebe po sprenevedanju in prelaganju odgovornosti na druge … sami smo odgovorni za svoja dejanja, misli, stanje … če hočemo kaj spremeniti, je potrebna akcija. Ni druge. In če ne moremo spremeniti sistema, spremenimo vsaj tisto kar lahko – sebe in svoje ravnanje. In ščasoma se bo spremenil sistem. Ampak vseeno je potrebna akcija. Nič se ne spremeni samo od sebe. In ni treba čakati na odrešenika. Odrešeniki smo lahko tudi sami. Če poskrbimo zase, za druge, za naravo, mir.

  2. Lemurian

    Hoj Simio.

    Ja, vendar mogoče le to, da ima ta akcija ima včasih preveliko asociacijo na fizični nivo. (Ne pravim da si ti tako mislil, le dopolnim kar je lahko napačno interpretirano.) Glavna akcija je po mojem mnenju potrebna na psihičnem oziroma duševnem nivoju, na stanju zavesti. Kajti le iz takega stanja, se lahko manifestira tudi zunanja akcija, ki pa bo prinesla spremembe.

    In ta akcija na duševnem nivoju je predvsem v OPAZOVANJU in SPREJEMANJU . Pravijo “spremeni sebe” – bolj točno bi bilo “dopusti spremembam v sebi da se zgodijo.”

  3. Dušan

    Tocno tako. Lahko si zelim, da bi spremenil na pr. Busha, ali pa naso domaco situacijo. A najvecji, zares koristni in ucinkovit uspeh je sprememba samega sebe. S tem, ko si sebe v druzbi umestil na drugacne temelje, se temu primerno po proncipu ravnotezja spremeni tudi okolica.
    Ker pa je sprememba praviloma bolec in zahteven podvig, je iskanje vzrokov in resitev drugje po liniji manjsega odpora v danem trenutku precej bolj prijetno opravilo.Torej bi lahko rekli, da bezimo v prihodnost, ali preteklost, ker se bojimo sedanjosti. Ta pa zahteva akcijo. Torej se je zavedamo, le vsec nam ni najbolj.
    A naj odlasamo, kolikor hocemo, enkrat v enem zivljenju pac “das skozi, kar potrebujes dat”, da lahko stopis na naslednjo stopnico v neskoncni igri, ki ji pravimo zivljenje.

    Vse dobro D

  4. Lemurian

    Odlično napisano Dušan in dobrodošel. Ja, ego bo naredil čisto vse, da bo ostal na oblasti. Spreminjal druge, krivil in obsojal sebe, se hipnotiziral, menjal ena prepričanja z drugimi, šel k eni skupini in sovražil drugo,… vse da bo ostal na oblasti.

    Na koncu, ko so vse te igrice razkrinkane, pa je čas za pravo rast. Hecno je to, da niti ne gre za spreminjanje samega sebe, temveč le za sprejemanjem tega kar je, neupiranjem temu kar je, ne hoteti biti drugače kot v tem trenutku je – tudi pri samemu sebi.. In da, tedaj se čudeži dogajajo.

Comments are closed.