Kdo je Bog? Kaj je Bog?

Kaj meni predstavlja beseda Bog? Dobim sliko nekega človečka na nebu, ki gleda in opazuje vsako mojo potezo, in če kaj narobe naredim me pošlje v pekel? S tem da imam možnost večnega življenja v prelepih Nebesih, če bom delal točno tako kot on reče, hodil ob nedeljah k maši, hodil k spovedi, predvsem pa denarno podpiral cerkveno institucijo. Kakršnikoli dvomi so močno nezaželjeni, kar piše v Bibliji je sveto in da pridem v Nebesa je potrebno brezpogojno verovanje.

Neumnosti pri tem so neštete, a se bom osredotočil zgolj na eno – slepo verovanje v Boga mi čisto nič ne pomaga. Še vedno trpim, še vedno se pritožujem nad tem kar je, še vedno čakam na odrešitev v nekem oddaljenem prostoru in času, še vedno iščem moč zunaj sebe, še vedno se dogajajo vojne a tokrat v imenu Boga, še vedno se čutim nemočnega,…. Mogoče mi da malo potuhe v težkih trenutkih, to je pa tudi vse. Popolnoma nobene praktične uporabe – no, mogoče edino ta, da lahko potem druge prepričujem in se z drugimi pregovarjam o Bogu, se jim čutim nadrejenega.

Bog proti človeku. Človek proti Bogu. Človek proti naravi. Narava proti človeku. Narava proti Bogu. Bog proti naravi. Zelo smešna religija.
Daisetz T. Suzuki

Človek je ustvaril Boga po svoji podobi. Večno, neskončno in neopisljivo je zmanjšal v miselni idol, v katerega je potrebno verjeti in častiti kot ‘mojega boga’ ali ‘našega boga.’
Eckhart Tolle

Ko vidim neumnosti tega sistema, se zatečem k ateizmu in religiji uradne masovne (main-stream) znanosti. Sedaj nimam Boga, vse kar ne zaznam s čutili in kar se ne da izmeriti nič ne velja, človek in vesolje je zgolj plod neke kozmične nesreče. Smo brezvezna bitja v nesmiselnem vesolju, ločeni od vsega ostalega, sami svoja enota, vržena v ta svet. Kaj mi prinaša to verjetje, ta dogma? Identično zgornjemu prepričanju; naredi me nemočnega, nesmiselnega, čisto vse je odvisno od mene, stvari je potrebno imeti pod kontrolo,…. V obeh primerih tudi velja, da nisem pripravljen raziskati nasprotnega (dogmatičnost) – svojega prepričanja se tako močno slepo oklepam, kot da bi bilo od tega odvisno moje življenje.

Prava definicija Boga preko religije in ateizma

Kot smo videli, sta obe obliki verovanja zelo podobni – druga plat istega kovanca. Vprašanje, ki se sedaj postavlja je, ali je to vse, ali obstaja še tretja pot? Kajti če je človek iskren do samega sebe lahko vidi, da nekaj manjka, sluti, da mora obstajati še mnogo, mnogo več kot le slepa religija ali slepi ateizem. In res je, občutek ne vara,… Prav tako je presenetljivo, da so to ugotovili že mnogi ljudje, pa tega nismo nikoli slišali. Kaj ti ljudje pravijo o Bogu?

Otroci, vi ste od Boga in ste premagali take preroke, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu.
Janez, 1. 4:4

Bog je metafora za tisto, kar presega vse ravni intelektualnega razuma. Tako enostavno je to.
Joseph Campbell

Božje Kraljestvo je v tebi… in v vseh bitjih.
Leo Tolstoj

ENOST vsega, kar obstaja: vse je Bog, vsi smo Bog, le nivo zavedanja je različen. Ko spoznaš Resnico, spoznaš, da si eno z vsem – v vsakem bitju vidiš Boga, vidiš Sebe, vidiš, da je bila ločenost samo navidezna, v tvojem umu.
Igor Kononenko

Ljudje pridejo k meni in me vprašajo: “Hočemo znanje o Bogu – kje je Bog?” Hja, vprašanje je naravnost absurdno. KJE GA NI? Vi vprašate KJE on je; morate biti mrtvo slepi. Ga res ne vidite? Vedno On je! V drevesu in v pticah, v živalih, v reki, v gori, v moškemu, v ženski.. povsod On je. Vzel je tako veliko oblik da vas obkroža, da pleše okoli vas. Od povsod vas pozdravlja “ŽIVIJO!” a vi ne poslušate. Od vsepovsod vas On kliče. Od vsepovsod vas vabi: “Pridi k meni!” Ampak vi imate nekako oči zaprte, ali pa imate zavezane oči – nikamor ne pogledate.”
Osho

Iz vseh teh citatov je razbrati, da je Bog nekaj, kaj je vedno prisotno, nekaj kar je v vsakem živem bitju, v vsaki stvari, nekaj, kar je v odzadju vsake manifestirane stvari, nekaj, kar podpira in omogoča manifestirano. Težko razumljivo? Tako kot tišina omogoča zvoku, da se izrazi; tako kot praznina v sobi omogoča, da jo lahko napolnimo; tako je tudi z nemanifestiranim, ki manifestiranemu omogoča, da obstaja. Nemanifestirano je nekaj, kar je večno, nekaj kar je neuničljivo, nekaj kar je vedno bilo in vedno bo, nekaj kar je skupno vsem nam. To je tisto, čemur pravijo Bog, Boginja, Vri, Tišina, Praznina, Prisotnost, Enost, Mir, Ljubezen,… in ta je skupen vsem nam, ta je bistvo vseh živih bitij in vseh stvari.

Čemu bi sploh bil Bog ločen od česarkoli, kako sem lahko jaz ločen od Vesolja? Mar ni takšen koncept plod neskončne omejenosti? Če Boga ni v naravi, če ga ni v živalih, če ga ni v mladičkih, če ga ni v otrocih, če ga ni v zaljubljeni ženski, če ga ni znotraj mene, potem Boga ni nikjer. In da je dostop do Boga možen le preko zanikanja in nasprotovanju življenja je norost – pot do Boga je čez življenje, preko narave, živali, odnosov, ne mimo tega.

Je pa to še vedno nek miselni koncept, malo boljši kazalec, vendar še vedno kazalec. Če se ujamem v to in zgolj verjamem, brez da bi to izkusil, sem se spet ujel v staro zanko. Potrebna je realizacija, potrebno je vedenje preko misli – takrat ne rabim nobenega verovanja, takrat to VEM, vem s celim svojim Bitjem in tudi na tej podlagi delujem v vsakdanjem življenju.
 

Kako lahko torej pridem do Boga? Kako lahko prepoznam Boga v naravi, v otrocih? Le tako, da sem sam notranje tih, ko um utihne, to pa se zgodi, če se potopim v sedanji trenutek, ko čas ne obstaja. Včasih se to zgodi spontano, pride pa tudi z “vajo.” Zato pa pravijo, “Tišina je jezik Boga, vse ostalo je slab prevod.”

Čas je tisti, kar preprečuje luči, da nas doseže. Ni večje ovire do Boga kot čas.
Meister Eckhart

In kako vem, da sem našel Boga oziroma dobil vpogled v to, kaj Bog resnično je? Takrat se počutim polnega energije, notranje mirnega a hkrati živega, čas ne obstaja, pozabim na preteklost (in s tem na svojo identiteto, svojo osebnost), pozabim na prihodnost (obljubo odrešitve ali probleme), počutim se resnično IZPOLNJENEGA, CELEGA,… To pa je nekaj, po čemer vsi hrepenimo…

4 thoughts on “Kdo je Bog? Kaj je Bog?

  1. karmen

    BOG = BOžanska Geometrija
    ang. GOD = Geometry Of Divinity

    In zakaj samo On? Kje pa je Ona?

  2. Marija

    Sama sem poskusila že vse zgoraj našteto – katolicizem v kompletu z dogmo (kar mnogi zanemarijo, vendar prav zaradi tega nikoli ne podvomijo v nesmisel), agnosticizem, ateizem v kompletu z znanostjo in tudi proces tišanja uma z meditacijo. Vse je v nekem času bolj ali manj delovalo. In priznam – v kriznih trenutkih, ko se mi zazdi, da nimam več kontrole nad sabo, si zaželim nekdanje molitve, a se k sreči obenem zavedam, da je to zgolj trenutni nagib, ki se s krizo vedno izkadi.

    Ideja, da je nekaj nadnaravnega, metafizičnega prisotno v vsem, tudi v vsem materialnem, mi je všeč. Morda gre v tem času za metafizično zato, ker še nimamo dovolj duhovne inteligence, da bi lahko to bolje opredelili. Všeč mi je zato, ker kot praviš, v resnici nismo ločeni od okolja, take nas dela um, s tem pa zanemarjamo možnost sinergije, s katero bi prosperirali kot posamezniki, družba, ekosistem. Ni važno, ali gre za Kojčevo Prasilo, Lucasevo Silo, Spinozim panteizem ali Tomažev evangelij (itak nikoli priznan od Vatikana), važna je rast, ki jo zavest o tem omogoča, pa čeprav svojega dojemanja nje ne moremo popredalčkati v kakršnokoli teologijo.

  3. Lemurian

    Seveda Karmen, tudi Boginja :). To je nekako tako, kot zakaj rečemo samo človek? Zakaj je človek nujno on? Kaj pa ona, ona človekinja? 🙂
    Ali zakaj je Ljubezen ženskega spola….

    Tako kot pravi Igo, besede so omejene. Če se tega zavedamo in vemo kam kažejo, potem nima veze ali je on ali ona ali ono.. Če pa se lovimo na besede, potem pa tudi če bi v piko definirali, da bi se čisto vsi strinjali.. bi kljub vsemu zgrešili bistvo…

    Kontrola Marija.. hahaha. Veliko sreče pri tem. Kaj pa če bi se poizkušala zgolj prepustiti in malo manj imeti stvari pod kontrolo.. Ma saj ta kontrola je tudi zanimiva stvar. Kontrola –> nadzor –> varnost –> gotovost –> sreča… ? … Pa je res?
    Predalčkanje, potreba človeškega uma.. Kljub vsemu so pa bili nekateri mojstri v tem, da so predalčkali kar se ni dalo predalčkati, in ob tem še vedno ohranili prvotni pomen…
    In ja, važno da se zavest širi, vse ostalo je postranskega pomena.

Comments are closed.