Beg, beg, beg

Beg v alkohol, beg v mamila, beg v spolnost, beg v delo, beg v gledanje televizije, beg v branje knjig, beg v pisanje, beg v hrano, beg v ples, beg v meditacijo, beg v odnose, beg v znanje, beg v materialne dobrine, beg v adrenalin, beg v šport, beg v zabavo, beg v prepričanja, beg v naravo, beg v pogovor, beg v duhovne nauke, beg v tečaje,….. Beg na vsakem koraku, beg vsepovsod, vsak v nekaj beži.. Beg, begati, begunec, pobeg,… flight, escape, run, getaway.

Ampak.. beg od česa, beg pred čem? Je res potrebno, da so zgoraj naštete stvari beg? Kdaj niso?

16 thoughts on “Beg, beg, beg

  1. Aleš

    Beg v znanje se mi zdi dobra izbira, četudi brez kakga močno dobrega razloga…
    Občasno si tudi sam prizadevam, da bi se uvrstil v to vrsto beguncev.

  2. Xoa Yaxow

    Gosh! Beg v branje knjig, pisanje, čokolado, meditacijo, adrealin, znanje, zabavo, naravo, duhovnost, gobice, sex…? Zakaj beg? To se dela zaradi stvareh samih! Gosh!!! Pa imaš čudno domišljijo, fant!

  3. IGOR

    KDO TOREJ TAM BEŽI?
    Beg je normalna reakcija vsakogar, ki se mora soočiti s problemom xy za katerega ugotovlja, da ga ogroža.
    Potem sta samo dve možnosti: FIGHT or FLIGHT( BOJ ali BEG ).
    Nič ni slabega v tem, če bežimo.Slabo pa takšno obnašanje postane takrat, ko se nehamo spraševati zakaj smo tako odreagirali… če ne najdemo odgovora na to vprašanje, potem se pa z nami zares začne dogajati neka intimna mini drama, ki sčasoma rada preraste v večjo.Smisel bega je namreč kupovanje časa in ker nam to največkrat uspe se nam možnost ugotavljanja dejanskih vzrokov za beg s tem realno močno približa…kot sem že omenil, stvar ni slaba v principu, taka pa postane tisti hip, ko se nočemo spopasti z moralo cele zgodbe, t.j.z vzroki za beg.Obstaja tudi tretja varianta : da začnemo tiščati glavo v pesek in si lagati, da nam ni treba ničesar postoriti… vendar to ni nič drugega kot še ena varianta bega…

    VSI naši izzivi, pred katerimi tako pogosto bežimo se lahko tisti trenutek, ko dojamemo,da leži vzrok zanje v nas samih (in izključno v nas samih in ne kjerkoli drugje !) prelevijo iz prekletstva v pravi blagoslov… je pa za to potreben pogum in pripravljenost na resen razmislek ter zavedanje, da nas na vsakem koraku lovi naša karma in nas vedno znova spravlja v stanje, da preko svojih bolečin poravnavamo svoje dolgove vis a vis božjih zakonov iz prejšnjih življenj…..Zato naj tisti, ki beži vedno ima pred očmi, da nikakor ni sramota, če klecnemo in pademo na karmičnem izpitu prvič ali drugič…. sramota pa je, če se ne poberemo in ga ob najbližji resni priliki ne predihamo tako kot je treba ! … če tega ne bomo uspeli narediti, se nam bo ta lekcija toliko časa ponavljala brez milosti, dokler je ne bomo uspešno sanirali … in se na ta način od nje dokončno poslovili … seveda, pa nas takoj za prvim vogalom čaka že nova… itd … ad gloriam divinum ad infinitum!

  4. Lemurian

    Da karmen, ali pa takrat, ko greš z namenom, da nekaj od njih odneseš. Ali pa greš kar tko, za hec..

    Super tole, Igor!
    “Slabo pa takšno obnašanje postane takrat, ko se nehamo spraševati zakaj smo tako odreagirali…”

  5. bin

    Beg kot kupovanje časa, je napisal Igor.

    Pogojno sprejemljivo! 🙂 Koliko časa si smemo “kupiti”? Tudi pri tem mejniku ni jasne mere. Vojščaki dobro poznajo “taktični umik”, ki naj bi opravičil njihov poraz.

    Vsako naše dejanje je lahko ofenziva ali umik – beg! Razlika je v temeljnem namenu. Kaj hočemo s tem dejanjem doseči? (Počep pred visokim zidom je lahko predaja, ali priprava na silovit odriv, s katerim bomo zid preskočili.) Pa vemo pri sebi, kaj nas vodi v ta dejanja? Nam je jasna naša osnovna vizija, kateri naj bi služila vsa naša dejanja in vse misli? Ponavadi ne!

  6. Zoran

    Vsak beg je zatekanje k iskanju rešitve. Celotno življenje človeka je iskanje prave rešitve. Ker imamo svobodno voljo, si lahko poljubno izberemo tisto dejavnost, v kateri slutimo rešitev. Pravzaprav gre za usmerjanje naše zavesti v neko ozko področje, ki ga še nismo raziskali. Ko ga dovolj raziščemo, vedno ugotovimo, da smo zopet zašli v novo slepo ulico, posegli v predal, v katerem ni tistega, kar iščemo. A to je pravzaprav namen življenja: raziskati vse možnosti.

    Dokler iščemo zunaj sebe, vedno najdemo isto: razočaranje. Toda vsak beg nas naposled obdari z nagrado: s spoznanjem, da rešitev ne leži tukaj. In nikoli več se ne bo treba ukvarjati s tem.

    Stvar duhovne rasti je, koliko predalov smo že odprli in bili razočarani. Z izkušnjami se vedno bolj pomikamo k tistim predalom, ki so bliže duši, na vse bolj “spiritualno poročje”. Naposled spoznamo, da nam ni treba nikamor, da ni potrebna nikakršna aktivnost, da bi se zavarovali pred nečim. Vse kar potrebujemo, že imamo. Kjer bi radi bili, že smo. Le da se tega (še)ne zavedamo.

  7. IGOR

    @ BIN& ZORAN :Zelo dobro vprašanje (koliko časa si smemo kupiti ?).Odgovor bi bil po moje ta,da največ toliko, da se nam ista situacija ponovi – v tem primeru nam mora postati jasno, da nismo dojeli vzroka zaradi katerega smo zbežali … in najmanj toliko, da navsezadnje dojamemo vzrok, zakaj smo zbežali.Temu se potem reče utemeljitev in osmišljenje in upravičenost našega begupodobnega obnašanja.Vedeti je treba, da se moramo samo trdno odločiti in zavestno ukazati naši podzavesti, da najde zakopan zaklad.Za to je seveda potreben čas.Če smo to naredili, potem moramo pač počakati, da se nam posveti v glavi…in ko to doživimo, smo zmagali.Beg je postal smiseln in bogato nagrajen z ustreznim spoznanjem.Skratka; gre za tisti pregovor, ki trdi, da kdor čisto zares išče,ta čisto zares tudi najde! Tu je majhen problem: namreč, dosti ljudi išče tako, da v resnici ne išče in posledice so temu primerne… POMEMBNO je zavedati se, kako v resnici iščemo karkoli kadar pač že to delamo!

    Rezultati so namreč vedno premosorazmerni resnosti naše odločitve in z njo povezani obnašanjem !

  8. tea

    Tudi sama se velikokrat sprašujem, zakaj bežim, ko to počnem. Prepoznavam vzroke, vendar mi to ne zadostuje za spremembo. Ker pa se strinjam z Igorjevo izjavo, da so rezultati namreč vedno premosorazmerni resnosti naše odločitve in z njo povezanim obnašanjem, raziskujem naprej in se vprašam, koliko sem potem zares iskrena ob vpogledu vase, ko iščem vzroke? Spoznam, da tu je še iskrenost, neha pa se tam, ko se odločim za drugačno obnašanje. Od tu pa ne znam več naprej. Zdi se, kot da so stari vzorci premočni, četudi vem, da močni so toliko, kolikor jim dajem jaz moči s svojo percepcijo. Razum mi pove, da je potrebno spremeniti in tudi čutim, da bi rada prenehala z odlašanjem, kar beg po moje je. Vendar na čustvenem nivoju je še toliko tega, da se zdi v tem kaosu nemogoče znajti. Se priporočam za kakšno usmeritev.

  9. IGOR

    @TEA : Dobro da si to vprašala! Torej, ti bi šla “Z GRLOM V JAGODE” samo na pol…Zanima te, zakaj, ne najdeš pa moči v sebi, da bi spoznanje tudi “meso postalo” .To se dogaja kar mnogimna poti,ki se ji reče SPOZNAVANJE SAMEGA SEBE.Praviš, da te ovirajo določena čustva, moč starih vzorcev in njihova percepcija…Mislim, da imaš prav.Pozabila si le to, da te še dosti bolj kot vse to ovira tvoja karma.Toda, obupati ne gre za nobeno ceno!!!!To je tvoja bitka in gre zate in samo ti si za njen izid odgovorna…

    Glej: 1)človek najprej ne ve;2) potem išče in na lepem najde in ve;3)potem pa mora tisto, kar ve TUDI DOJETI!

    Med VEDETI in DOJETI je namreč zelo majhna razlika… je pa bistvena v tem smislu, da tisti, ki ni sposoben dojeti tega, kar ve , TEGA NI SPOSOBEN UDEJANJATI znotraj rutine svojega vsakodnevnega PONAVLJANJA, ki zanj predstavlja njegovo lastno živlenje, kot ga vsak dan vedno znova živi v okviru parametrov svoje karme.

    Ti si se torej znašla na točki 2 in zdaj tam vegetiraš in čakaš na točko 3.Na tej točki imaš na voljo naslednje
    možnosti:
    a)Da boš dojela to kar veš boš pač morala še toliko in tolikokrat ponavljati eno in isto epizodo iz tvoje karmične nadaljevanke,da bo spoznanje prebilo vse blokade, ki si jih že opazila in se ti bo popolnoma jasno
    posvetilo v glavi: zdaj sem pa to zares dojela do obisti …. zdaj imam pa tega res dovolj in z lahkoto boš uvedla v svoje živlenje nov vzorec obnašanja in pri tem občutila močno olajšanje…Seveda,na ta način si skozi te tvoje intimne bolečine poravnala kar lep kos svojih karmičnih dolgov in olajšanje je občutek,ki po definiciji spremlja vsako tako dejavnost…. No, ta opcija je sicer zelo realna, zna pa biti dolgotrajna in precej mučna.

    b)Druga opcija je, da se ČISTO ZA VSAKO STVAR,KI JO VEŠ trdno odločiš, da jo hočeš tudi ZARES DOJETI !
    Na tej točki pa te moram opozoriti,da to zna včasih tudi boleti, to pa zato, ker vsako novo spoznanje ruši
    določene stare vzorce obnašanja in zato moraš biti kljub svojemu pogumu do sebe tudi nežna in potrpežljiva … skratka, moraš si dati dovolj časa, da bolečina mine…in ko bo minila si zmagala !

    Namreč: ta razlika med VEDETI in DOJETI ni nekaj, kar bi bilo splošno znano celo med psihologi, kaj šele v “širokih krogih t.i. new-age-a”. Če človek tega ravno ne opazi potem se mu dogaja po pravilu to,da lahko sicer zelo veliko ve, vendar vsega tega niti ne razume, še manj pa je pripravljen to dojeti in s tem sprejeti kot nujen sestavni del svojega življenja in bivanja. Takih oseb res ni malo….pravzaprav so kar povečini vsi taki! ( ( Kar je žalostno, vendar tako je ).Če pa upoštevaš porodne bolečine spreminjanja lastnih navad ( ŽELEZNIH SRAJC ), potem to ni več čudno in postane zelo razumljivo,še bolj pa sprejemljivo za vse, ki se kdaj znajdejo na taki fronti.
    Z védenjem je namreč velik hec.Vse dokler ne dojamemo tega kar vemo, nam to praktično nič ne pomaga in se zato DEJANSKO obnašamo tako, kot da tega kar sicer vemo, sploh ne vemo.Šele ko DOJAMEMO se kompletna muzika v našem življenju lahko bolj ali manj radikalno spremeni…..In nič prej !

    c)Obstaja tudi treja varianta: vedno ko boš sebe zalotila na begu pred nečim, se ob prvi priliki ustavi. Umiri se.Usedi se na stol ali na tla in začni mirno in enakomerno dihati.Koncentriraj se na dihanje in sebi začni pošiljati ljubezen v obliki roza svetlobe, ki jo prižgeš kot drobno roza svečko blizu srca in počakaj, da te njen plamen počasi in v celoti zaobjame.Potem se obrni na svoje Vodnike Luči ( tvoj angel varuh ) in jih prosi, naj ti povedo, v čem je problem.Če boš iskrena, boš zelo hitro dobila odgovor…lahko ga boš slišala, lahko se ti bo o njem sanjalo, lahko ti ga bo oseba xy dobesedno servirala na pladnju kar tako … lahko ga boš začutila…
    Vsekakor pa je nujno,da sebe začneš ceniti, da imaš sebe rada in da sebe sprejemaš v celoti.To ti bo v teh časih zelo olajšalo spopadanje z lastnimi problemi in težavami.

    d)Obstaja tudi redna,vsakodnevan, iskrena molitev in iskrene prošnje za pomoč naslovljene na Boga ali na Jezusa osebno….brez vpletanja cerkve ali kakršnih koli duhovnikov kot posrednikov pri tem početju !!!

    Skratka,TEA,imaš na voljo kar nekaj opcij in nekaj od tega ti bo sigurno pomagalo…. BODI POGUMNA !

  10. tea

    Igor,
    najprej iskrena hvala za hiter odgovor.
    Si se me globoko dotaknil, brez solz ni šlo, še najbolj tam, ko pišeš, da naj se imam rada in se cenim.. ahh saj teoretično približno vem, kako naj bi to zgledalo, vendar v praksi tudi tu manjka vztrajanje v novem obnašanju, reagiranju in čustvovanju.

    Večino časa do zdaj sem se spraševala, kje je vzrok. Zdaj se raje vprašam, kako najti rešitev. Če zares iskreno in pošteno pogledam sebe, kot se pač s te točke lahko, potem moram priznat, da je velikokrat tudi že prišlo do spremembe, vendar je trajala krajši čas. Zgleda kot da nimam dovolj moči znotraj sebe, za vztrajanje.

    Kot rečeno, bile so tudi solze, ko sem prebrala odgovor. Zdi se kot da bi se še z večjo močjo poigravali občutki, da je še upanje z nekimi starimi vzorci, ki pa so se po svoje spet borili za mojo pozornost. Saj verjetno ima večina ljudi take boje znotraj sebe, dokler ne najdejo nekega miru v sebi.

    Glede védenja bi nekaj dodala iz svojih izkušenj.
    So bili trenutki, ko sem prepoznala, da imam izbiro in da lahko doživim mir. Za to je bila potrebna predaja, kar zame pomeni, da opustim vse svoje koncepte, ideje in samovoljo vsake vrste, čeprav tudi predaja je neke vrste samovolja.
    Ko pa veš, da imaš izbiro, nikoli več nisi isti. Zavedanje, da je izbira misli odvisna od nas, ima tudi svojo težo. Težo rečem zato, ker je to velika odgovornost. Odgovornost pa je zame očitno težka, čeprav verjamem, da kdo ob tem čuti tudi veselje in radost, ko je odgovoren.
    Še kako se strinjam s teboj, da je obnašanje še vedno lahko enako, dokler ne dojamemo, kar pa ni nujno, da velja tudi za čutenje, vsaj če povem zase, je več samorazvrednotenja, ker zdaj pa bi že res lahko bilo kaj drugače.

    Nisem dobro razumela, kaj si mislil s tem, ko praviš, da me še dosti bolj ovira moja karma. Če si mislil kot neke karmične dolgove, čez katere enostavno moramo iti, ker nam omogočijo neko izkušnjo in spoznanje, ki ju sicer ne bi dobili, potem se s tem strinjam, da je to možno. Vendar, kdo pa postavi točko, kje se to neha?
    Si sami določimo meje, kako dolgo nas karma še ovira kdaj pa ne več?
    In če si drznem se še malo poigrati z mislimi, je to še ovira, če se zavemo, da se za vsem skriva veliko darilo?

    Večkrat sem se vprašala, kaj pa če je to moja karma in jaz ne morem kaj dosti pri vsem .. pa naj se še tako trudim, saj je napredek, ampak posledice raznih odlašanj so tako velike, da mi zaradi tega ostane veliko manj moči. Vsak dan sicer je premik, ni pa dovolj velik na vseh področjih, kjer zaostanki so in tako s tem doddam spet nekaj na kupček odloženega. Začaran krog?

    Pri možnih rešitvah omenjaš pod drugo točko naj si dam dovolj časa, da bolečina mine in naj bom pri tem nežna in potrpežljiva. Ni mi čisto jasno, kako naj vsaj toliko kot do zdaj funkcioniram v takem primeru, ko je bolečina bolj izrazita? Po dosedanjih izkušnjah mi je v takih primerih storilnost izrazito padla, zato pa sem se bolečine tudi hotela večinoma znebiti (z begom).

    Omenjaš naj vprašam Vodnike Luči (angela varuha) v čem je problem. Iskreno povedano, tega me je strah vprašati, raje bi vprašala kje je rešitev, sploh po tem ko sem slišala o Zakonu privlačnosti. Na splošno pa se zaradi omenjenega zakona sprašujem, koliko si dovolit sploh bolečine in se torej osredotočat nanjo, kajti če prav razumem ta zakon, naj bi bilo potem tega samo še več. To pa ne želim.

    Za kakršnekoli odzive (lahko tudi na mail studiostudio@email.si)iskrena hvala.

    Igor, prosim me kontaktiraš?

  11. IGOR

    @ TEA : Očitno je tale najina debata prerasla okvire,ki jih tako zelo zelo dobronamerno ponuja avtor tega bloga.Ker občasno tudi trdi, da obstaja “nek bonton” bo to treba upoštevati! Vseeno bi pa rad na kratko omenil tole :
    1)OBSTAJA vzrok za razvrednotenje tebe kot ŽENSKE, za to da si zmedena,da se počutiš nemočna,da se ne maraš in da se ne ceniš.Imenuje sePATRIARHAT, ki že nekaj tisoč let favorizira moškega napram ženski…Ampak, pred tem je še bistveno dlje na Zemlji kraljeval MATRIARHAT… in takrat so bile vloge točno obrnjene. Zaradi te situacije imajo ženske karmično blokiran 1.& 2.energetski center, moški pa 3.&4. e.center (čakro). Na te osnovne blokade se naveže t.i.ŽENSKI PROGRAM,ki v okviru zahodne civilizacije žensko spravi v modus vivendi v kakršnem si ti (in s tabo vred tudi vse ženske) sedaj……. Temu popularno pri nas rečemo, da ženska podpira tri vogale v hiši (moj dodatek pa je, da pomaga podpirati možu tudi njegov vogal!).Ženskega dela v hiši( to je v okviru lastne družine ) je dnevno 6 – 8 ur,vsak dan,non-stop.To delo pa je po pravilu ČIŠČENJE IN SAMO ČIŠČENJE NESNAGE vseh vrst.
    Ženska je tako kot človeško bitje degradirana in ponižana v NAVADNO ČISTILKO… in dela s čiščenjem je toliko, da pri tem prej ali slej pozabi nase in se žrtvuje v celoti za dobrobit celotne družine…in pri tem celo verjame, da je tako prav in da s tem ni nič narobe.Sčasoma sicer vsaka ženska spozna svojo zmoto vendar je običajno prepozno za kakršnokoli ustrezno korekcijo.
    Zato so vse ženske po malem histerične, kar pa ni nič drugega kot blagi uvod v norost…(in vsaka ženska, ki ne znori, je zato neverjeten heroj!!!) Ta program se brez besed prenaša preko vsake matere na njene hčere in to je temeljno žensko prekletstvo in zaradi tega se ti počutiš tako kot se.
    2)IZBIRA vis a vis ODGOVORNOST: Vsaka naša izbira je izključno v domeni nas samih in če to vemo ali ne,posledice vsake naše izbire vedno letijo na nas same… zato človek VEDNO PLJUVA V SVOJO SKLEDO IN SAMO V SVOJO, pa če to ve ali če ne ve in obratno: človek VEDNO Z UŽITKOM POJE VSE, KAR SI V SKLEDO NADEVA SAM zato, ker je lačen in bi to rad pojedel.Skratka, odgovornost za vse kar počnemo je vedno in izključno in AVTOMATIČNO zgolj in le in samo naša.
    3)VÉDENJE vis a vis SAMORAZVREDNOTENOST: Ko boš zares dojela to kar že veš ( pazi: ZARES !) potem tudi samorazvrednotenost ne bo več ovira.Dokler pa je še vedno ovira,to pomeni, da še nisi v stanju, da bi dojela, (SPREJELA vase) to, kar že veš.Se pa strinjam, da ta ženski program je velik problem in da ga boš pač morala odstraniti.V tem primeru bi ti svetoval, da se pozabavaš z dihanjem in z molitvijo.
    4)KDAJ IN KJE SE KARMA KONČA: It Ain’t Over ’till It’s Over!…….Kar v praksi pomeni, da toliko časa ponavljaš neko dejanje, da nazadnje dojameš, da je pa zdaj tega zares dovolj in ti tega res ni treba več početi … To se vedno tako dogaja : če vzameva za primer “štalo” v AMSTETTNU z g. FRITZLOM in njegovo hčerko v glavni vlogi-
    če si brala zgodbo, si lahko spoznala, da je veliko ljudi vedelo, kaj se dogaja, vedndar iz “neznanih razlogov” nihče ni ukrepal, pa čeprav bi lahko! Potem, ko se je NJIHOV karmični film odvrtel do konca pa se je kar na lepem pojavila rešitev in zgodba se je definitivno končala. VZROK ZA VSAKO TAKO ZGODBO pa vedno leži znotraj vseh tistih, ki v njej nastopajo… to je : v njihovi karmi!
    Ne glede na to, da se tudi za tako zgodbo skriva veliko darilo je taka zgodba zelo velika ovira v okviru tekoče inkarnacije za vsakogar, ki je nanjo še predno se je inkarniral prostovoljno pristal… To velja enako za vse nedavne “žrtve” Balkanskih masakrov in ravno tako za “žrtve” vseh drugih masakrov !!
    5)ZAČARAN KROG KARME: Res je! Karma je po definiciji začaran krog.In to ne navaden pač pa CIRCULUS VITIOSUS (krog, ki nas vedno na koncu ubije).A si se kdaj sprehajala po kakšnem pokopališču? Če si se, si gotovo opazila spomenike, množico spomenikov junakom, ki jim je vsem po vrsti karma odsekala glavo potem, ko so “uspešno” predihali vse, kar so si pred rojstvom naložili na rame in kar je vedno bilo in je v dobro njihove oz. naše duše.V osnovi je dogovor s karmo vedno tak: ČE NE BOŠ TI POJEDEL MENE, POTEM VEDI, DA BOM JAZ POJEDLA TEBE, BREZ IZJEME, BREZ MILOSTI IN BREZ SLABE VESTI ALI OBČUTKA … Obstaja pa rešitev iz tega kroga: Imenuje se redna in iskrena vsakodnevna molitev naslovljena na Boga ali Jezusa osebno (odsotnost cerkve in duhovnikov je pri tem nujen pogoj !!!) V tem primeru in samo v tem primeru se naša karma preuredi in začarani krog se preprosto odčara.
    6)BOLEČINA IN POTRPLJENJE : Glej, ravno bolečina je VEDNO nezgrešljivo znamenje, da poravnavaš nek svoj karmični dolg,zato se moraš naučiti živeti z njo in jo prenašati kot največje možno darilo v tvoji inkarnaciji( zdi se mi, da gre pri tebi bolj za psihične variacije na to temo?!).Ker pa te vedno vržejo iz tira in zaradi njih postaneš disfunkcionalana je edina varianta ta, da jih vzdržuješ v znosnih mejah svoje običajne tolerance. Torej: Najprej bolečino sprejmi in se ji ne upiraj ( lahko tudi ob prvi priložnosti, ko se boš poškodovala, narediš majhen poskus: Najprej boš občutila, kako zelo te boli,potem pa zberi pogum in si reci, da se tej bolečini ne boš upirala in da naj te zato kar boli kolikor te hoče, po možnosti čim bolj!In zgodilo se bo, da te bo na lepem zabolelo zelo močno … po tem vrhuncu pa bo bolečina izjemno hitro izzvenela in rana se bo hitreje kot ponavadi pozdravila.) Potem pa, ko boš opazila, da bolečina postaja neznosna in da trpi tvoje funkcioniranje, ji začni pošiljati ljubezen v obliki srčkov iz roza svetlobe. Vmes naj bo kakšen tudi bel… in to počni toliko časa, da se bolečina ne omili.Potem pusti, da se bolečina zopet pojavi in vajo s srčki ponovi. Važno je, da bolečino sprejmeš z ljubeznijo in da vso, kar jo je, z njo dobesedno prepojiš.
    Na ta način boš dosegla to, da bo vse skupaj postalo znosno, ti boš lahko dokaj normalno funkcionirala in obenem boš učinkovito poravnala svoj dotični karmični dolg.Govoriva o doziranju bolečine in o sitem volku in živi kozi.Skratka: vedno,brez izjeme sprejmi z ljubeznijo vse, kar si si tisti dan servirala na krožniku kot glavno jed, SLADICO pa še PRAV POSEBEJ !!!
    7)PROBLEMI vis a vis REŠITEV & ZAKON PRIVLAČNOSTI :
    Na POTI spoznavanja samega sebe se vsakdo sooča s samim seboj in s svojo karmo.Soočanje s samim seboj zna biti prijetno,zna pa biti tudi silno neprijetno na točki, ko spoznavamo slabe, mračne, skrite in neprijetne plati svojega značaja.Naša naloga je, da to spoznamo, da se s tem soočimo in da vso to lastno temo preobrazimo nazaj v luč.To se dogaja avtomatično takrat, ko nas to boli.Mehanizem se odvija preko delovanja naše ZBIRNE TOČKE (ki je ta hip naš 13 energetski center oz. čakra – več o tem si lahko vsak prebere v vseh knjigah CARLOSA CASTANEDE ).Ta namreč povzroči,da se nam v zavest spravi določeno spoznanje o sebi in ko ga začne transmutirati v luč (če je to naša temna plat značaja) takrat to boli in boli in še bolj boli vse dokler kar naenkrat ne neha boleti- v tistem trenutku je ZBIRNA TOČKA preobrazila vso našo temo v tistem delu telesa v luč in zgodba je AD ACTA …… in sicer dobesedno.To pomeni: problem,(naše prekletstvo), je preko tega mehanizma postal naša rešitev(in s tem naš blagoslov)… seveda, vmes pa smo lahko tudi kdaj tulili od bolečin… vendar, druge poti ni….. ! CENA SLAVE JE PAČ VEDNO DOLOČENA S ŠTEVILOM ŽRTEV, to je s potrpljenjem, ki ga moramo pokazati, kadar se soočamo s prisotnostjo bolečin v našem življenju in z njihovim prenašanjem.
    Zakon privlačnosti seveda še kako velja v prvem delu te zgodbe in enako v drugem delu. V prvem delu se nad nas zato zgrinjajo problemi, pojavi se bolečina,za njo druga, za njo tretja itd. Če vemo, kako se je treba s tem spopasti, če to znamo dozirati, če se zavedamo, kaj se nam dogaja in zakaj je to potrebno, potem to ne bi smel biti prevelik problem. S tem, ko dopustimo ZBIRNI TOČKI, da nas čisti, vsak problem vedno znova postane rešitev in postopno se v celoti vsa naša telesa očistijo. Ko pa v nas samih ni več problemov, pa Zakon Privlačnosti poskrbi, da se nam začnejo dogajati bistveno lepše stvari, ki pa tokrat nimajo več nobene zveze z bolečino.
    8) Toliko se mi je zdelo potrebno povedati na tej strani, ker bo verjetno še komu koristilo.Vse ostalo pa se bova bistveno lažje zmenila po emajlu.
    9)Za konec še tale nasvet : vedno, kadar ti bo šlo na jok, jokaj čim več, jokaj kot dež, če je treba … na ta način se namreč najlažje poravnavajo karmični malusi/dolgovi…Seveda pa obstajajo tudi karmični bonusi… le ti pa z bolečinami nimajo prav nobene zveze.

  12. tea

    Hvala. Avtorju tega bloga pa se iskreno opravičujem, če je moj komentar presegel neke okvirje na tem prostoru.

  13. Lemurian

    Hehe tea, a ima ta blog okvirje? Če jih ima, je prav, da jih presegamo. Je pa Igor dost v redu povedal… Skratka, just do it, z majhnimi a vztrajnimi koraki.

Comments are closed.