Category Archives: Denar/Ekonomija

Kdo ima denar in s tem povezano moč?

Pustimo za trenutek to, da je denar le iluzija, da je danes praktično ves denar ustvarjen kot DOLG. Tu si postavimo vprašanje, kdo ima to, kar si predstavljamo pod pojmom denar.

Na splošno velja prepričanje, da imajo denar države in še posebej korporacije (kljub ogromnemu dolgu – pa razumi če moreš). In potem te korporacije proizvajajo izdelke, da jih lahko potrošniki kupujemo, s tem pa ropajo zemljo. Več izdelkov proizvedejo, več je potrebno prodati, več denarja gre za reklame (da ljudje kupijo tisto, kar ne rabijo). In potem s tem denarjem ustvarijo še več stvari, ki jih ljudje ne rabimo, poleg tega pa podkupujejo državne uradnike in institucije, da pišejo zakone in se ravnajo korporacijam v prid, da lahko te še več zaslužijo. Več denarja zase, manj za delavce in manj za davke.

Ampak, kje pa korporacije dobijo denar? Ok, pustimo tukaj privatne korporacije, ki se jim reče banke, katere denar ustvarijo iz zraka – ustvarijo ga takrat, ko nekdo (posameznik, država, korporacija) vzame kredit. Tu se osredotočimo na ostale korporacije – od kje dobijo denar? Od kje dobijo denar, s katerim ljudem perejo možgane, s katerim izsušavajo ljudstvo, s katerim podkupujejo državne uradnike?

Od kje dobijo korporacije denar? Milijon evrov vreden odgovor Continue reading

V dolg zaupamo

Ste kdaj mogoče pogledali, koliko so razno razne države v dolgovih? Jaz sem nedavno in nisem mogel verjeti temu kar vidim.

        država zunanji dolg
(milijon US$)    
datum
Svet 44,620,000 2004
1 United States 12,249,418 30 June 2007
2 United Kingdom 8,280,000 30 June 2006
3 Germany 3,904,000 30 June 2006
5 Italy 1,957,000 30 June 2006
10 Switzerland 1,077,000 30 June 2006
14 Austria 593,900 30 June 2006
19 China 305,600 2006
42 Saudi Arabia 47,390 2006
50 Croatia 33,090 30 June 2006
56 Slovenia 27,630 30 June 2006

Se zavedamo, da je to zelo resen problem? In če se tega zavedamo, bomo kaj naredili, da bomo začeli razmišljati v tej smeri. Kajti ekonomija je kralj, denar določa in kupi vse, pomanjkanje denarja onemogoča dostojno življenje. Grozljivo je to, da še posebej v ZDA veliko ljudi ogromno dela, s tem denarjem pa komaj da odplačujejo nabrane dolgove. Da ne omenjam vsiljivo industrijo kreditnih kartic, ki ljudstvo na dolgi rok le še bolj obuboža.

Imajo torej države resne načrte, kako se bodo rešile dolga? Kajti ta dolg je potrebno odplačevati z obrestmi vred in verjetno gre za to kar nekaj davko-plačevalskega denarja. Če dolg neprestano raste, kaj to pomeni za trajnostni razvoj, je sploh možen?

Presenetljivo je to, da niso samo vse države v dolgovih, tudi večina korporacij, podjetij in družin je v dolgovih. Kako je to mogoče? Kje je toliko denarja, kdo ima ves ta denar, da vse to pokrije? Kaj se bo zgodilo, če bi bil hipotetično ves dolg odplačan? Je res, da tedaj ne bo denarja, ker je danes denar ustvarjen kot dolg?

Nisem ekonomist niti se ne mislim pretirano poglabljati v rešitve tega problema. Se mi zdi pa to kljub vsemu precej velik problem in bi rad slišal kakšnega strokovnjaka z ekonomskega področja, kako bomo to konkretno rešili? Ali je bolj verjetno, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo vse sesulo? No, pa saj rešitve obstajajo, le političnega in bankirskega interesa ni, javnost pa za ta denarni sistem niti ne ve.

Ob tem se spomnite na vsa dobronamerna prizadevanja za odpravo revščine ter tako imenovano dobrodelnost. Ker dolgovi iz meseca v mesec rastejo, dolg pa pomeni suženjstvo, potem je očitno, da je potrebno za bolj prijazno prihodnost VSEM ljudem poiskati rešitve, ki bodo segale do samih temeljev našega denarnega sistema, mislim da ni dovolj le preusmeritev sredstev, čeprav se zgolj v številkah to da narediti.

Za transformacijo sistema pa je potrebno informirati čim večje število ljudi, kajti konkretne spremembe se lahko zgodijo le od spodaj navzgor. Oziroma dvomim, da so sploh mogoče. Kar je potrebno v tem trenutku je to, da se čim bolje pripravimo na ekonomski zlom.
Continue reading

Naložbena in dodatka pokojninska zavarovanja

Ste že kdaj naleteli na kakšnega kolega ali kolegico, ki vam je predstavil trenutne pokojninske trende ter strahovit pogled v prihodnost. Danes je namreč premalo otrok in preveč bo upokojencev, da bi lahko normalni pokojninski sistem deloval. Zato po bo sedanjih projekcijah naša pokojnina znašala okoli 130€, kar je zelo blizu nič. Torej je potrebno za pokojnino poskrbeti drugače. Seveda so se našla podjetja, ki to storijo namesto nas. Za priporočljivih 10% mesečne plače so nam pripravljeni zagotoviti varno upokojitev. Če sedaj dajem v sklad 100€, to v nekaj 10 letih nanese precej denarja in ko se upokojim lahko naenkrat dvignem vse to ali pa dobim pokojnino v obliki rent.

To je nekako ideja teh dodatnih pokojninskih zavarovanj. Ampak hec je v tem, ker se ti ljudje ne zavedajo kaj počnejo. Projekcije za prihodnost delajo, pa niti ne poznajo kako denarni sistem deluje, ne vedo, da je čas eksponenten in ne linearen. Spremembe namreč dogajajo čedalje hitreje, in današnjih 10 let je popolnoma nekaj drugega kot 10 let pred 200 leti – o tem lepo govori Majevski koledar.

Če se zavedamo koliko so države/podjetja zadolžena in kako deluje denarni sistem, potem je jasno, da so projekcije teh, ki ponujajo naložbe in zavarovanja, popolna farsa. Koliko ljudi se v teh podjetij tega zaveda ne vem, verjetno zelo malo. Vem pa, da naši kolegi in kolegice imajo toliko sprane možgane (se oproščam, ampak tako je), toliko so napumpani od nadrejenih, da se ne zavedajo kaj počnejo. Mislijo da delajo najboljše, da ljudem pomagajo in pri tem celo zastavljajo svoje ime. A vse informacije, ki jih dobijo so iz medijev ali od nadrejenih, to pa je zelo malo in zelo ozko usmerjeno.

Spodnja črta je ta, da je obljubljena prihodnost (obljubljeni dobički) teoretično nemogoča. Ta podjetja imajo koristi že v tem trenutku, jaz pa moram čakati nekaj 10 let, na obljubljeno izplačilo katerega nikoli ne bom videl. Nisem sicer ekonomist, a glede na to, da se dolgovi še naprej eksponentno večajo, da je denarni sistem zasnovan na eksponentni rasti, se mi zdi nemogoče, da bo to zdržalo naslednjih 10 let. Sicer pa je kar nekaj člankov na internetu na to temo, kjer tudi strokovnjaki govore o teh stvareh. Continue reading

Revščina tako in drugače

Če malo bolj pomislim, se mi revščina zdi zelo zanimiv fenomen. Na globalnem področju je jasno, da so v nekaterih deželah bolj bogati, v drugih pa bolj revni, vendar smešno postane, ko pogledamo na lokalno raven. V isti vasi ali v isti soseski živijo ljudje od najnižjega sloja do najvišjega sloja, vsak se briga le zase, med seboj se ne poznajo in zaradi tega si niti ne pomagajo – pa bi si lahko/morali.

Kako je do tega prišlo bi bilo zelo zanimivo raziskati. Ker si ne predstavljam, da bi v neki plemenski skupnosti en šotor imel veliko za obleči in za jesti, drugi pa lačni hodili naokoli. Ne vem kako je dejansko bilo, vendar se zelo verjetno zdi, da se kaj takega ni dogajalo. Ali so vsi imeli za obleči in za jesti, ali pa so po večini stradali. Skratka celo pleme/rod je sodelovalo med seboj, so si pomagali en drugemu. Tako kot mati skrbi za otroka, tako so si takrat pomagali med seboj.

Danes pa za svojo žlahto če je v isti vasi še mogoče skrbiš, za ostale pa ne, te niti ne zanima, kaj se s sosedi dogaja. In tu je iskati enega od vzrokov, v uničenju lokalne skupnosti. Uničena od zunaj, ker so vsa dela v mestih, ker so vsi pridelki v velikih trgovskih centrih, vendar nič zunanjega ne pride kar samo od sebe, torej je uničena predvsem odznotraj. Ker se ljudje zaprejo, ker si nočejo pomagati med seboj, ker se ne poznajo, ker je greh nekoga nekaj prositi dakaj posodi, da nekaj naredi, ker si je itaq sam kriv, da je pristal v takem položaju. In posameznik prav tako samega sebe krivi, gleda v tla, brez (samo)dostojanstva, ne vidi pa širšega problema, da je čedalje več takih.

V oddaji je bil kot rešitev s strani GPR (Gibanja za Pravičnost in Razvoj) predstavljen UTD (Univerzalni Temeljni Dohodek). Ampak to je še vedno zelo površna rešitev, še vedno imamo centralno banko, še vedno imamo obresti. Koliko ti ljudje vedo o teh stvareh, o temeljih denarnega sistema? Kaže da ne veliko.. Ne pravim da jaz pa veliko vem, a mislim da poznam osnove. Jaz jih vam predstavim, sedaj pa vi inteligentni ekonomisti zgruntejte kako s tem dejansko je, do najmanjših podrobnosti, na podlagi tega pa naredite podroben načrt za rešitev tega problema. Continue reading

Gospodar prstanov je razkrit

Verjetno ste vsi gledali film Gospodar prstanov. Zgodba je taka, da je hudobni vladar Sauron naredil ‘mogočen prstan’, ki je zasužnjil in pokvaril večino ostalih prstanov; 9, katere so jih imeli kralji človeškega ljudstva, 7 prstanov od škratskih vladarjev, ni mu pa uspelo pridobiti preostale 3 prstane od vilinov. “Eden, ki vsem gospodari; Eden, ki jih vse doseže; Eden, ki jih vse prinese in v temi jih poveže; v deželi Mordor, kjer polegajo Sence temine.

Kaj menite, kaj bi lahko predstavljal ta ‘mogočni prstan’ v današnjem času?

Jaz sem prišel na idejo, da je ta gospodar prstanov danes DENAR. Imamo celo rek: “Ekonomija je kralj.” Preko medijev nam na dnevni osnovi kažejo, kako pomemben je denar. Kaj lahko vse z denarjem počnemo, kaj nam denar prinaša. Avto, ki te bo naredil bolj srečnega stane toliko in toliko, potovanje v one kraje, ki je nalašč namenjeno zate, te ne bo postilo ravnodušnega, z denarjem si lahko kupiš hišo in obleko, ki te bo naredila srečnega do konca svojih dni… Skratka, z denarjem je vse povezano, brez denarja nisi nič, skoraj da nisi človek, če nimaš denarja, sploh pa ne moreš biti srečen.

Denar je gospodar prstanov v tem smislu, ker nas sili v lov, da bi ga imeli čim več. Spregledamo pa dejstvo, da v denarju ni sreče, da je sreča povsod okoli nas, v bližnjih odnosih, v naravi, v enostavnih stvareh, konec koncev v nas samih in za to ne rabiš denarja. A to malo kdo opazi, kajti denar ima magično moč, nekateri pravijo, da deluje kot gravitacija, da ima neverjeten gravitacijski poteg. Continue reading

Iluzija dobrodelnosti

Na bruhanje mi gredo humanitarne organizacije, dobrodelnost korporacij, dobrodelnost posameznikov in vse povezano s tem. Razno razni Unicefi, Rdeči križ, Mario in podobni..

Tako hinavsko je vse skupaj. Če pogledamo države v tretjem svetu, so zaradi nas toliko v dolgovih in zaradi tega na robu propada, prebivalstvo pa ima komaj za jesti. Da delno ublažijo dolg, pa prodajajo svoja velikanska ozemlja Svetovni banki in podobnimi. Naše korporacije so tiste, ki tam postavijo proizvodnje s poraznimi posledicami za okolje in posledično ljudi. Uničujejo okolje in ljudi, v javnosti se pa kažejo kot dobrotniki, ker so domačinom omogočili delo in s tem zaslužek, torej tudi hrano. Iz kje dobimo vse te banane, tehnične igračke, razno razne cenene izdelke? Mal poglejte iz katerih držav to prihaja, ter stanje v tistih državah. Mi smo tisti, ki to podpiramo, potem se pa gremo heroje, ko jim preko Unicefa in Rdečega križa “pomagamo”. Da ne omenim vojne in dobave orožja.. Konec koncev pa je v razvitem zahodnem svetu tudi zelo aktualen tretji svet..

Enako je z zbiranjem denarja na Slovenskem. Recimo nedeljska zbiranja za revne družine ali podarjanje denarja klošarjem. Dajmo se najprej vprašati, zakaj so te družine/posamezniki revni. Kaj je takega, kar jih je naredilo revne. V redu, nekaj drugega je zbiranje denarja in humanitarnost zaradi naravnih katastrofe, ki se zgodijo iz danes na jutri ali kakšnih bankrotov.

Ampak družine in posamezniki, ki so že dalj časa revni, zaradi česa so pristali v takem položaju? Imajo znanje, imajo sposobnosti, imajo možnost, da bodo lahko sami zase kaj naredili, ko bodo dobili ta denar. Ali pa ga bodo zapravili za nepotrebne stvari. Mar ne bi bilo boljše izobraziti take posameznike, ter jim omogočiti delo? Smo kaj naredili, če smo jim tam dali denar in jih pustili s tem denarjem, razen tega, da se sami boljše počutimo, ker mislimo da smo naredili ne vem kakšno dobro delo. Continue reading

Rešimo ekonomijo, nakupujmo VEČ!

To se mi zdi tako kot pri nekaterih mrežnih marketingih. Na 3 urnem seminarju ti prodajajo in prodajajo lepo zavit zrak, vendar še vedno nekateri ostanejo skeptični in polni dvomov ter vprašanj. Kakšna škoda. Ko torej vse te tehnike izgubijo vpliv, je čas še za zadnjo odločilno potezo. “Vaš prijatelj je že v tem poslu, se je že zadolžil, pojdite še vi v to da ga rešite.”

Ammmmmmm.. Če parafraziram, njega ste že nategnil, in edina rešitev zanj je ta, da se vam še jaz pustim nategnit?.?! Itaq, sem že zdraven!

Višek ignorance

Identično je pri vprašanju ekonomije in gospodarske rasti. Prodajajo in prodajajo, posiljujejo z marketingom, vse za večjo gospodarsko rast, za obstoj. In ko to več ne gre, vlada poziva k večjemu nakupovanju, da bi ljudje le rešili domačo ekonomijo. Ja tudi to se dogaja, poglejte Bush-a.

Nisem siguren kako je z vami, samo meni tukaj nekaj hudo narobe hodi. Edina rešitev za ekonomijo in lastno državo je ta, da kupimo še več stvari, ki jih ne rabimo, zato da bodo podjetja lahko ustvarila več stvari, ki niso nobenemu v korist. Posledično pa pustila večjo onesnaženost, večjo onesnaženost, več izkušenih in posekanih gozdov. Zgolj zaradi tega, da bomo rešili ekonomijo. Meni se zdi, da se nekdo norca dela iz nas. Continue reading

Dan Brez Nakupov

Čedalje več ljudi ugotavlja, da je POTROŠNIŠTVO preseglo vse meje. V poštne nabiralnike dobivamo oglase, ko se vozimo po cesti vidimo le oglase, ni medija brez oglasa, v mestih so oglasi na vsakem koraku,.. skratka, BOMBANDIRANI smo z oglasnimi sporočili. Vse z namenom, da nam bodo podjetja končno omogočila izdelek, ki nam bo prinesel “dolgoročno srečo”. Le izdelek ali dva ali tri rabimo in bomo srečni na veke vekov, kako zlata so podjetja.

Seveda mi temu nasedemo, dopustimo da oglaševalska industrija razmišlja namesto nas in kupujemo čedalje več in več, po večini stvari, ki jih čez 1 mesec ne rabimo več! Na ta račun pa izginevajo gozdovi, število rib se zmanjšuje, tretji svet dela za preživetje, onesnaženost se veča, naravni viri se drastično kršijo, podjetja kruto tekmujejo med seboj za tržni delež, tudi na račun domače delovne sile in umazanega marketinga.

Price of Consumption (Cena potrošništva)
[youtube]http://www.youtube.com/watch?v=8LMja2RO9DM[/youtube]

A mi nekako ne vidimo te POVEZAVE, ne znamo povezat vseh teh dogodkov, smo le nemočna lutka v rokah oglaševalske industrije. V resnici pa je to omogočeno zgolj zaradi nas samih, v resnici pa mi držimo ves ta sistem po konci. Mi smo tisti, ki to dopuščamo, vsak posameznik zase.

Nakupuj manj, ŽIVI več

Eden od sloganov akcije. Se sploh zavedate, koliko denarja, časa in naše predrage energije gre na račun nepotrebnega nakupovanja. Koliko nepotrebnega brskanja po katalogih, iskanja po internetu.

Upam da nam počasi postaja jasno, da nam ti izdelki, pa naj si bodo kakršni koli že, ne bodo prinesli trajnega zadovoljstva, trajne sreče. Da bomo ravno tako živeli, kot sedaj, z ali brez določenega izdelka.

sobota, 24. november 2007

Če se vsega tega vsaj približno zavedate, potem vas pozivam k MEDNARODNI akciji DAN BREZ NAKUPOV ali Buy nothing day, ki že 15 let poteka po svetu, sedaj že v 65ih državah, v Sloveniji prvič leta 2004. Letos bo akcija potekala 24. novembra in upajmo, da bo vsaj toliko odmevna, kot takrat, ko smo izključili luči za 5 minut. Se še spomnite?

Kako sodelujem? Sodelujete tako, da v soboto, 24. novembra 2007, NIČ NE KUPITE, da se ta dan vzdržite vsakršnih nakupov, vseh 24 ur.

Namen? To je dan, ko lahko pošljemo jasno sporočilo, da nam le ni vseeno, kaj se s svetom dogaja, to je dan, ko lahko pokažemo, da se znamo združit, to je dan, ko lahko z malo gesto prispevamo velik korak k boljšemu svetu.

Naj bo torej 24. november dan, ko ne bomo ničesar kupili. Prav ničesar, en dan. Se lahko vzdržimo? Lahko k tem spodbudimo še ljudi okoli sebe? Ste za hec, ste za to, da sprožimo šok terapijo? Continue reading