Category Archives: Oda razumu (egu)

Še dobro da izumirajo čebele

Problemov ne moremo rešiti z uporabo iste vrste razmišljanja, ki smo ga uporabili, ko smo te probleme ustvarili.
Albert Einstein

In se s tem širša množica in tudi mediji končno začnejo prebujati iz globokega spanca. Ni zadosti onesnažen zrak, onesnažena voda, preveliko število odpadkov, posekavanje gozdov, mučenje in izkoriščanje živali, porast zapornikov, povečana odvisnost od farmacevtskih proizvodov, alkohola, drog, prepolne bolnice, število samomorov in umorov in pobojev, število problemov v družini in ločitev, prebivalstva na robu in pod revščino, povečano število katastrof in konec koncev lastno trpljenje in agonija.

Na večino zgoraj naštetega smo se nekako navadili. “Saj bo že nekako,” “to se meni ne more zgoditi,” “jaz sem varen pred tem.” Ampak zastrupitev čebel, to pa je nekaj čisto novega, nova grožnja, ki lahko doleti čisto vsakogar. Zastrupljena voda očitno ni tolikšen problem. Zakaj?

Zato, ker se je vse zgoraj našteto dogajalo P O S T O P O M A, zastrupitev čebel pa se je zgodila nenadoma – vsaj tako zgleda. Zato pa je potreben alarm prve stopnje. Saj veste kako se skuha žabo? Daš jo v vodo in počasi greješ, pa se živa skuha. Človek, kot potencialno v realnosti pa kvazi inteligentno bitje se začuda, odziva popolnoma enako. Kaže na to, da uporaba spomina služi za vse drugo, le za opazovanje sprememb ne.

Saj če bi se dalo bi še malo potrpeli s sedanjim stanjem, kajti tako ali tako smo se navadili na to trpljenje. Če pogledamo bližje, celo hočemo trpljenje, hočemo trpeti, kajti to nam daje nek občutek identitete – vsaj vem kdo sem. Ali je potrebno toliko trpljenja, da se ga ne da več prenašati, ali pa je potrebna NENADNA kriza (zastrupitev čebel), da se človek vsaj začne zbujati iz globokega spanca. Čeprav za mnoge tudi to ni zadosti, očitno bo potrebno še kaj hujšega.

Sedaj se spodobi še za klasično vprašanje – kdo je odgovoren za vse to? Trgovec, ki vsaj približno ve kaj prodaja (eni bolj drugi manj) ali kupec, ki se na take prevare navadi, jim tako naseda in s tem posledično tudi podpira?

Hip hip hura za človeško “inteligenco!”

Je človek res ločen od ostalega vesolja?

To zmotno neraziskano prepričanje postane absurdno, ko primerjamo življenje človeka z ostalimi prebivalci planeta.

Rastline in predvsem drevesa so zelo očitno močno povezane z Zemljo, njihove korenine segajo globoko vanjo, od katere dobijo večino hranljivih snovi. Novo življenje zraste iz Zemlje (in zemlje), je že od vsega začetka povezano z njo. Niti za delček ne pomisli, da bi bil ločen od česarkoli. Ravno tako se rastlinsko življenje prilagodi vremenskemu dogajanju v okolju (temperaturi, vlagi, oblačnosti, strukturi zraka..); znani so podnebni pasovi, ki se še delijo na posamezne dele. Že v naši mali državi najdemo ob morju, v notranjosti in v gorskem svetu precej različne rastline.

Podobno je z živalim. Živali in rastline zelo veliko sodelujejo skupaj (čebele), manjše živali pomagajo pri obdelovanju zemlje (krti). Živali svojo barvo in konstrukcijo prilagodijo rastlinam in podnebju, zato nekatere živalske vrste najdemo le v določenih predelih. Celo pri istih živalskih vrstah je razlika; medved v naših gozdovih in medved na severnem polu se precej razlikujeta. Živali ne pridejo iz zemlje, vendar so kljub temu močno povezane z okoljem v katerem živijo, kajti razvile so se skupaj z njim in v drugačnem okolju ne bi bile sposobne preživeti. Kako bi se znašel lev v naših gozdovih?

Primitivna ljudstva” so ravno tako živela v sožitju z okoljem, ga močno spoštovala, se čutila del njega. Iz okolja so dobili vse za preživetje. Reke in potoki so jim dajali vodo, drevesa in gozdovi zatočišče, živali hrano. Večina teh “primitivcev” je imelo za simbol svojega ljudstva žival, katera jim je dajala hrano, katero so največkrat ubili. Močno spoštovanje je bilo prisotno med njimi. In ravno tako kot živali, niso prišli iz zemlje, a so se kljub vsemu počutili povezani z Zemljo.

Kaj pa moderni človek? Continue reading

Zabloda znanosti, zabloda omejenega razuma

Vedeti, da ne veš, je najboljše; Pretvarjati se, da veš, kadar ne veš, je bolezen.
Lao Tzu

Neverjetno je, koliko imamo literature na razpolago, koliko je vedno nove in nove literature na razno raznih področij. Koliko branja, energije, živcev, tuhtanja,… more nekdo predelati, da pride na nek nivo znanja.

A po drugi strani je to znanje zelo zelo majavo, ogromno je še neraziskanega. Koliko je še megle, koliko nejasnosti, koliko nekih hipotez, koliko stvari, ki jih je še potrebno raziskati.. Pa vendar se nekateri obnašajo, kot da že vse vedo, kot da so z neko teorijo “Boga za jajca prijeli.” Mogoče se vodilni raziskovalci celo zavedajo kako malo se spoznajo na stvari, a hkrati jim manjka širina in globlje dojemanje življenja, zato ne morejo predvideti vseh posledic. Največji problem je pa še vedno v tistih, ki te izdelke širijo, ker se obnašajo izjemno arogantno, kot da to 100% deluje in ni nobenih stranskih učinkov.

Zelo malo vemo o ekosistemu, o medicini, o možganih, o delovanju človeka, o fiziki, o delovanju živali, rastlin, telesa, narave, vremena…. A vendar je nič koliko literature, teorij in izdelkov, ki so uporabljene kot DEJSTVO, hkrati pa kar nočemo videti stranskih posledic. Novejši izdelki, se pa dajejo na tržišče brez tehtnih dolgoročnih raziskav, piše pa tako, kot da bi bilo vse kristalno jasno (se zavedam, da je ekonomija kralj).

Z delnimi spoznanji lahko naredimo veliko. Medicina pozdravi in zakrpa ogromno nedelujočih delov telesa, vreme lahko dokaj dobro predvidimo, vemo kako približno deluje ekosistem, vemo kaj se približno dogaja v človeškem umu…. Pa vendar bi lahko rekel, da zaradi arogance naredimo več škode kot koristi. Medicina preko farmacevtskih izdelkov uničuje zdravje, z nepoznavanjem ekosistema so v zadnjem času popularne čebele pred izumrtjem Continue reading

Samomor – res edina pot?

Slovenije je na petem mestu po procentu samomorov med prebivalstvom glede na wiki. Precej strašljivo po eni strani, a pohvalno po drugi.

Strašljivo. Čemu se človek sploh odloči za samomor? Kaj ga vodi v to? O tem je sicer cela znanost, a če pogledamo z laičnega vidika, mora biti tak človek izredno obupan, tako močno, da se odloči za najhujše možno dejanje – ubije samega sebe.

Kajti če je človek v dokaj normalnem stanju, je odločitev da ubije samega sebe zadnja stvar na katero bo pomislil. Še huje je, večina hoče preživeti ne glede na sredstva, samo preživetje je važno, pa četudi to pomeni biti cele dneve na aparatih v pozni starosti ali neprestano pri zdravnikih in na zdravilih. Preživetje je bistveno, tudi če to pomeni žrtvovanje življenja. Čemu se torej nekdo hoče ubiti, medtem ko bo večina naredila vse, da še vedno diha?

Ne da nekdo hoče umreti, pač pa so stiske tako velike, noče bežati in ne vidi drugega izhoda, zato se odloči za povprečnega človeka tako strašno dejanje. Kljub temu, da je to največji možni greh, da bo celo večnost preživel v peklu- vsaj tako uči krščanstvo. Sprašujem se, koliko večja bi bila stopnja samomorov, če to ne bi bil greh..

Po mojem mnenju je moral vsak resno razmišljati o samomoru, vsak, ki se ne slepi, vsak, ki dejanskemu stanju pogleda v oči, vsak, ki ne beži od problemov, od trpljenja. Jaz sem, in tudi večina s katerimi je tema nanesla na samomor, so resno razmišljali o samomoru, s tem da so ti ljudje tudi precej uspešni danes. Očitno mora biti neka milost, ki ni nujno, da je pogojena s strahom pred večnim peklom, neka milost, ki je nekomu iz nekega razloga dana, drugemu pa na žalost ne. Continue reading

On je pa tak in tak

Nekaj neverjetnega je, koliko si ljudje delajo utvare, da nekoga poznajo. Po petih minutah pogovora si si že napravil vtis o meni, po petih minutah že vse veš kar je vedeti o meni? Po tem kar sem povedal v petih minutah, po mojem zunanjem videzu, po obleki, po avtu, po prijateljih, ki so prišli z menoj,.. si upaš delati zaključke in trditi, da veš, kakšen sem jaz, da veš, kakšna je moja osebnost, da veš, kdo sem jaz?

Pa si res prepričan, da veš vse kar je vedeti o meni. Lahko sem pa imel le slab dan, planeti niso bili v najboljši poziciji, sem vstal z levo nogo,.. A ti si upaš po 5ih minutah trditi, da veš kakšen sem jaz in me že ocenjevati in opravljati? Torej tudi poznaš moje misli, moje skrite želje, talente, strahove? Veš kakšen sem za zaprtimi vrati?

Če bi bil iskren bi rekel približno takole: “Glede na to, kar sem imel videti v petih minutah mislim to in to. Vendar pa je to le začasno stališče, ki je plod mojih prepričanj/filtrov in se lahko celotno stališče spremeni. Zato so kakršni koli dokončni zaključki popolnoma odveč.

obtoževanje
Violator3
Continue reading

Optične prevare oz. optične iluzije

ali prevarati možgane je mačji kašelj. Najboljša sta seveda primerplesalke in ‘možganske slepote‘.

Znaš brati?

** Kaj piše na sliki?
optična iluzija - preberi kaj piše
Si prebral: “I LOVE PARIS IN THE SPRING TIME?” Ni res, piše namreč “I LOVE PARIS IN THE THE SPRING TIME.” Drugi the možgani namreč izbrišejo.

** Preberi spodnji tekst. Če ne gre, se ne obremenjuj na pravilnost črkovanja besed in samo beri.
optična iluzija - preberi kaj piše
Continue reading

V katero smer se vrti plesalka

Ali katero možgansko polovico uporabljam?

v katero smer se vrti plesalka

Ta slika je veliko krožila po internetu, original je na ‘Daily Telegraph‘ nekaj govora pa je bilo tudi na slovenskih blogih; owcka in multipraktik.

Glede na smer vrtenje plesalke, ki jo vidite, lahko ugotovite, katero možgansko polovico uporabljate (v danem trenutku). Če se vaša plesalka vrti v desno, v smeri urinega kazalca, potem uporabljate desno možgansko polovico. Če v levo, potem levo možgansko polovico.

Posebnosti leve možganske polovice
analitična (delčki)
linearna/zaporedna obdelava
logična, razumska
jezik, branje, pisanje
matematika
Posebnosti desne možganske polovice
holistična (celota)
istočasna/vzporedna obdelava
intuitivna, kreativna
vizualna, predstave, globina
melodija, ritem

Pa je to res? Ni! Moja plesalka se ves čas vrti v LEVO, v nasprotni smeri urinega kazalca. Če kdo vidi drugače in mi to dokaže, mu/ji dam takoj 40€.

Štos te fore je namreč v tem Continue reading

Cilj Opravičuje Sredstva

Neverjetno je, kaj so ljudje vse pripravljeni naredit, da dosežejo svoje cilje. Po drugi strani je precej logično, saj cilj predstavlja neko odrešitev, izpolnitev. “Zdle sem mizeren in ta cilj, ki ga imam, je edina stvar, ki me lahko reši, pa čeravno mi pot do njega ni všeč.” Cilj prinaša dokončno izpolnitev, zato je toliko pomemben, zato je toliko pomembno, da ta cilj dosežemo, pa ni važno preko česa gremo.

Okolica

Osnovni korak je ta, da gremo preko vsega in vseh, ki nam pridejo nasproti. Ni nam mar, koliko opustošenja bomo pustili okoli sebe. Ali so to ljudje, živali ali okolje niti ni važno. Ni važno koliko ljudi bomo zajebali, ni važno koliko živali bo stradalo na ta način, ni važno kakšna bo škoda narejena okolju, ni važno kakšno škodo bomo posledično naredili samemu sebi. Važno je le, da se bomo mi sami dobro počutili ko prispemo na cilj, pa čeprav bo to zadovoljstvo le kratkotrajno.

Only when the last tree has died and the last river been poisoned and the last fish been caught will we realize we cannot eat money.
Native Wisdom Continue reading