Tag Archives: iluzija

Iluzija napredka

Najnaprednejše tehnologije in spretnosti nas postavijo v najboljšem primeru na nivo super šimpanza. Pravzaprav je zev med, recimo Platonom, ali Nietzschejem in povprečnim človekom večja, kot zev med šimpanzom in povprečnim človekom.
Prebujanje v življenje (Waking life – 2001)

Neverjetno je, da kljub vsej nastali zmešnjavi, človek še vedno podpira ta sistem. Zastrupljene reke, onesnaževanje zraka, ropanje zemlje, izživljanje nad živalmi, izživljanje nad soljudmi in v končni fazi lastne frustracije,..

Še vedno se najdejo ljudje, ki vse to podpirajo, ki so sposobni najti argumente, kako smo veličastna civilizacija. In taki ljudje se ponavadi imenujejo “intelektualci.” WTF!! Če so ti intelektualci, potem sem jaz popoln bedak in sem še kako ponosen na to.

So frustracije, vendar nekem majhnem odstotku ljudi to ne pomeni nič, kajti iz sistema dobijo vse kar rabijo, da pozabijo na le te. Delo, adrenalin, nenehno kupovanje novih stvari,… Skratka so v skupini tistih, ki so preko medijev smatrani za uspešne, za “višji” sloj. In ker že ne morejo rešiti svojih frustracij, jih na ta način vsaj prekrijejo – za nekaj časa.

Ampak te ljudi še zastopim, ne zastopim pa ljudi, ki so na dnu in vse to podpirajo. Taki so celo sposobni braniti državo, ko je napadena od zunaj, sposobni dati svoja cenjena življenja pod vprašaj, samo da zaščitijo državo/sistem, ki jih ropa. Nacionalizem, pripadnost firmi, rasna raznolikost, krvna razmerja,….

Ali je kljub vsemu možno, da se čutijo toliko nemočne, da naredijo to, kar je od njih pričakovano, kar delajo tudi sosedje. Ne znajo razmišljati s svojo lastno glavo, zato družba preko medijev in sosedov razmišlja namesto njih; “roll on command” bi temu rekel George Carlin….
 

Aha.. napredek. Je napredek, seveda, vendar zgolj in izključno tehnološki. A ta napredek je v službi norosti, v službi iluzij, v službi mentalne lenobe. Kar poglejte kaj izumljamo; kamere, prepoznavanje obraza, prisluškovanje, višje zgradbe, hitrejše avtomobile, bolj zmogljivejše računalnike, nove oblike orožja, nove oblike virtualne zabave, vse instant, vse že narejeno…. Duhovno/mentalno pa človek ni praktično nič napredoval, še vedno eni in isti vzorci, še vedno ene in iste frustracije.

Poglejmo današnje stanje, ne rabimo nič drugega; toliko tehnologije, toliko dobrin, pa vendar je človek nesrečen, znotraj prazen. “Res je, premalo je vseh dobrin, ko jih bo več, bo pa v redu,” odgovarja kakšen hipnotiziran posameznik. In kje ima smisel ves ta lov za materialnim uspehom in družbenim statusom… Kako to, da nihče (oz. več ljudi) ne podvomi v to norost? “Odgovor na to lahko najdemo v drugem vprašanju: Katera je najbolj univerzalna človeška lastnost – STRAH ali LENOBA?”

Gospodar prstanov je razkrit

Verjetno ste vsi gledali film Gospodar prstanov. Zgodba je taka, da je hudobni vladar Sauron naredil ‘mogočen prstan’, ki je zasužnjil in pokvaril večino ostalih prstanov; 9, katere so jih imeli kralji človeškega ljudstva, 7 prstanov od škratskih vladarjev, ni mu pa uspelo pridobiti preostale 3 prstane od vilinov. “Eden, ki vsem gospodari; Eden, ki jih vse doseže; Eden, ki jih vse prinese in v temi jih poveže; v deželi Mordor, kjer polegajo Sence temine.

Kaj menite, kaj bi lahko predstavljal ta ‘mogočni prstan’ v današnjem času?

Jaz sem prišel na idejo, da je ta gospodar prstanov danes DENAR. Imamo celo rek: “Ekonomija je kralj.” Preko medijev nam na dnevni osnovi kažejo, kako pomemben je denar. Kaj lahko vse z denarjem počnemo, kaj nam denar prinaša. Avto, ki te bo naredil bolj srečnega stane toliko in toliko, potovanje v one kraje, ki je nalašč namenjeno zate, te ne bo postilo ravnodušnega, z denarjem si lahko kupiš hišo in obleko, ki te bo naredila srečnega do konca svojih dni… Skratka, z denarjem je vse povezano, brez denarja nisi nič, skoraj da nisi človek, če nimaš denarja, sploh pa ne moreš biti srečen.

Denar je gospodar prstanov v tem smislu, ker nas sili v lov, da bi ga imeli čim več. Spregledamo pa dejstvo, da v denarju ni sreče, da je sreča povsod okoli nas, v bližnjih odnosih, v naravi, v enostavnih stvareh, konec koncev v nas samih in za to ne rabiš denarja. A to malo kdo opazi, kajti denar ima magično moč, nekateri pravijo, da deluje kot gravitacija, da ima neverjeten gravitacijski poteg. Continue reading

Iluzija dobrodelnosti

Na bruhanje mi gredo humanitarne organizacije, dobrodelnost korporacij, dobrodelnost posameznikov in vse povezano s tem. Razno razni Unicefi, Rdeči križ, Mario in podobni..

Tako hinavsko je vse skupaj. Če pogledamo države v tretjem svetu, so zaradi nas toliko v dolgovih in zaradi tega na robu propada, prebivalstvo pa ima komaj za jesti. Da delno ublažijo dolg, pa prodajajo svoja velikanska ozemlja Svetovni banki in podobnimi. Naše korporacije so tiste, ki tam postavijo proizvodnje s poraznimi posledicami za okolje in posledično ljudi. Uničujejo okolje in ljudi, v javnosti se pa kažejo kot dobrotniki, ker so domačinom omogočili delo in s tem zaslužek, torej tudi hrano. Iz kje dobimo vse te banane, tehnične igračke, razno razne cenene izdelke? Mal poglejte iz katerih držav to prihaja, ter stanje v tistih državah. Mi smo tisti, ki to podpiramo, potem se pa gremo heroje, ko jim preko Unicefa in Rdečega križa “pomagamo”. Da ne omenim vojne in dobave orožja.. Konec koncev pa je v razvitem zahodnem svetu tudi zelo aktualen tretji svet..

Enako je z zbiranjem denarja na Slovenskem. Recimo nedeljska zbiranja za revne družine ali podarjanje denarja klošarjem. Dajmo se najprej vprašati, zakaj so te družine/posamezniki revni. Kaj je takega, kar jih je naredilo revne. V redu, nekaj drugega je zbiranje denarja in humanitarnost zaradi naravnih katastrofe, ki se zgodijo iz danes na jutri ali kakšnih bankrotov.

Ampak družine in posamezniki, ki so že dalj časa revni, zaradi česa so pristali v takem položaju? Imajo znanje, imajo sposobnosti, imajo možnost, da bodo lahko sami zase kaj naredili, ko bodo dobili ta denar. Ali pa ga bodo zapravili za nepotrebne stvari. Mar ne bi bilo boljše izobraziti take posameznike, ter jim omogočiti delo? Smo kaj naredili, če smo jim tam dali denar in jih pustili s tem denarjem, razen tega, da se sami boljše počutimo, ker mislimo da smo naredili ne vem kakšno dobro delo. Continue reading

Enake besede, različen pomen

In rekel je Gospod: “Glej, eno ljudstvo so in vsi imajo en jezik, in to je šele začetek njihovega dela. Zdaj jih ne bo nič več zadržalo; kar koli bodo hoteli, bodo naredili. Dajmo, stopimo dol in tam zmešajmo njihov jezik, da ne bodo več razumeli govorice drug drugega!”
Genesis (Prva Mojzesova knjiga) 11:6-7

V današnjem času je malo drugače, večinoma govorimo enak jezik, vsaj na določenem področju, večinoma tudi razumemo angleščino, ki je razširjena po vsem svetu. Ampak imamo drug problem, govorimo sicer (približno) iste besede, a drug drugega ne razumemo, ne razumemo pomena teh besed.

Izredno težko je razumeti kakšne filozofe ali politične komentatorje v njihovem zapletenem izrazoslovju, pravnike, ekonomiste, zdravnike, psihologe.. Kot da bi vsak poklic imel svoj lastni jezik, jezik, ki je nerazpoznaven ostalim ljudem. Continue reading