Tag Archives: izpolnitev

Večno vprašanje – družba ali posameznik

Vprašanje je, do kolikšne mere bo posameznik dopustil, da ga družba izkorišča za svoj lastni umetni/robotski sistem. Koliko bo dopustil, da družba uničuje vse po vrsti; od narave, cvetlic, živali, do ljudi. Bo tudi sam sodeloval pri tem ali bo ubral drugo pot?

Trg delovne sile lepo ponazarja ta problem. Bom jaz delal to, kar hoče družba, četudi mi ne ustreza in vidim kaj družba počne ali bom izkoristil družbeni sistem za to, da bo delal tako kot jaz hočem, da resnično uživam v svojem delu – v stilu “pot je cilj”. Torej da sebi prilagajam sistem, namesto da se jaz prilagajam sistemu. Seveda je potrebna neka meja, a kot vedno je problem pri pretiravanjih – v eno ali drugo skrajnost. Se bom gnal za denarjem in družbenim statusom, četudi me to od znotraj razžira ali pa bom malo manj zaslužil in imel rad svoje delo ter tako v končni fazi še bolj užival življenje.
 

Ob tem je še drugo ključno vprašanje, kdo ali kaj sploh predstavlja družbo? Kaj družba sploh je? Družba je seveda skupek ljudi, ljudi z opranimi možgani po večini. Na vsake toliko časa se v nekomu prebudijo skrite želje in takrat se družba obrne proti njemu in mu te želje zatre. Ko se nekomu drugemu porodi podobna ideja, spet družba, tokrat z zgoraj omenjenim posameznikom, stopi proti temu človeku. Ko imam sam prebliske me drugi zaustavijo, sicer sem pa večinoma jaz med “policaji”. To lepo ponazori zgodbica o petih opicah.

Mladi so vedno in še imajo ideje, kaj bi naredili, kaj bi se dalo drugače izpeljati,… A večinoma jih družba pogolta pod svoje kolesje in pri 30/40ih so sami na strani družbe, na strani policajev, z občasnimi prebliski.

Čemu ne bi imeli policajev, ki bi delali v korist človeka. Tako bi vsakega, ki ga preveč potegne v družbeni/materialni/denarni svet, opozorili na to kaj počne, in da naj v sebi poišče vzroke za tako početje. Da naj malo premisli, če mu to res ustreza, ali dela to zgolj zaradi izmišljenih in podtaknjenih koristi (večna sreča, mir, ljubezen).

Enigma – Pot preseganja vodi k stolpu modrosti

Dosti ljudem je zgolj melodija in glas zelo všeč, tudi meni je dosti časa bila. Vendar ko odkriješ o čem govorijo besedila, se k poslušanju doda nova dimenzija.

Veliko poudarjajo da gremo preko omejitev, da sledimo svojemu srcu ter da verjamemo v usodo. Ravno slednje je najpomembnejše, ker če hočeš slediti svojemu srcu je veliko negotovosti, varnosti ni, ni nobenih zagotovil in kdor nima nekega zaupanja v Življenje se zelo težko odpravi na takšno pot. Raje celo življenje preživijo v kletki, kot pa da bi se podali na pustolovščino. A očitno rabijo to izkušnjo.

The Gravity Of LOVE – interpretacija

O usoda kot Luna.” Luna nima lastne svetlobe, Sonce je tisti, ki daje luni moč da je vidna. Tako je tudi z našo usodo, nekaj drugega jo vodi, nimamo jo mi v oblasti.

Ne imej pomislekov preden žačneš poslušati svoje srce. Sledi sledi za nov začetek.” Če bomo vedno pričakovali neko trdnost, neko varnost da bomo šli po svoji poti, je ne bomo nikoli dočakali. Namesto tega je potrebno le iti po poti.

Kar rabiš in vse kar boš čutil je le vprašanje dogovora.” Na ta način, da karkoli boš rabil boš dobil, ne skrbi za te stvari.

V očesu nevihte boš videl osamljenega goloba.” Oko nevihte predstavlja mirnost, okoli pa se dogajajo nore stvari. In v središču vsega nemira, če se obrneš vase, boš videl goloba, ki ti bo pokazal pot. Continue reading

Vse kar obstaja je TUKAJ in ZDAJ

Preteklost in Prihodnost kljub splošnemu mnenju ne obstajata. Dokaz je čisto enostaven. Poznate tisto študentsko resnico: “Jutri se začnem učiti.”

Ena od najbolj resničnih izjav, zakaj? Ker jutri ne pride nikoli, jutri ne obstaja. Danes v četrtek je jutri petek, vendar ko pride petek je ta “jutri se začnem učiti” sobota. V soboto nedelja. In tako naprej. Vedno oddaljen le EN dan, vedno pred nosom, vendar ga nikoli ne dosežemo. Če pogledate današnje študente (večino), lahko vidite, da jutri RES nikoli ne pride.

Seveda tu niso le študenti, enako je z iskanjem izpolnitve v prihodnosti, vedno je TIK pred nami, pa ne pride nikoli, ali pa pride za izjemno kratek čas. Zato, ker vedno prelagamo izpolnitev na prihodnost, ta pa ne obstaja. Ne glede na to, kako hitro divjamo, prihodnosti ne bomo nikoli ujeli. In dokler bomo srečo postavljali v prihodnost, je ne bomo nikoli sreča-li.

Edino kar obstaja je SEDANJI TRENUTEK, ZDAJ!

Zato modreci pravijo, da edino kar obstaja je SEDANJI TRENUTEK. Edino kar obstaja je ta čas ZDAJ. Nihče ni nikoli še doživel prihodnosti. Da, prihodnost pride, jutri pride, vendar vedno pride kot sedanji trenutek, vedno kot sedanjost, vedno kot ZDAJ. Čez eno uro bomo pisali test, to se zdi kot prihodnost. Vendar ko pišete test, ga pišete v sedanjem trenutku. Ko boste čez en teden dobili test nazaj, bo spet SEDANJI TRENUTEK. Continue reading

Pot je CILJ, Jebeš Zmagovalce

Že v nekaj objavah sem napisal (Kam divjajo podjetja, Kam se ti mudi, Nikoli ni zadosti in Cilj opravičuje sredstva), kako nikoli nismo zadovoljni s tem kar imamo, s tem kar počnemo. Vedno hočemo več in več, to kar počnemo nas ne izpolnjuje, ali pa je v najboljšem primeru le sredstvo za dosego cilja. Kar pomeni, da delamo neko stvar zgolj z namenom, da bomo prišli na cilj, ki nas bo “vsega rešil in živeli bomo srečno do konca svojih dni.” Ko pridemo na cilj, spet ni v redu in divjamo naprej. Tako celo življenje, dokler se ne streznimo.

Druga skrajnost je, da cele dneve obupujemo, in čakamo na čira čara palčko, ki nas bo z enim zamahom rešila vseh težav. Princ na belem konju, loterija, in podobne pravljice.

Norost: vedno znova početi eno in isto stvar in pričakovati drugačen rezultat.
Albert Einstein

Jasno nam more nit, da je na ta način škoda življenja. Niti ni pomembno, če na ta način živimo 50 let ali pa 150 let, škoda je življenja. Ker v resnici sploh ne živimo, le preživljamo, vegetiramo.

Ni žalostno to, da ljudje umrejo, žalostno je to, da nekateri sploh ne ŽIVIJO.
na

Živi Življenje

Kaj ti pomaga dober cilj, če si na poti 99.99% časa. Kaj ti pomaga dober cilj, če pa cilj ne bo v redu, če si boš zelo kmalu zadal že naslednjega. Spet boš divjal za naslednjim ciljem, spet boš 99.99% časa na poti. Mar ne bi bilo bolje, da bi bila že sama pot UŽITEK. Da bi bilo že samo potovanje samo po sebi izpolnjujoče? Temu se pravi ŽIVETI, temu se reče, da meditacija postane življenje. Continue reading