Tag Archives: manipulacija

Občutek krivde ali deli in vladaj – temelj vsake manipulacije

Zdrav razum pravi, da eden človek ne more nadzorovati tisoč ljudi, fizično jih ne more nadzorovati. To je možno le, če jih v to tako ali drugače prepriča (opice) in jim vcepi občutke manjvrednosti, nevrednosti, nesposobnosti, nemoči, nepoznavanje samega sebe – oziroma občutek KRIVDE.

Zelo hecno je vse skupaj. Vse norme so tako postavljene, da so izjemno zaželjene, a hkrati jih je nemogoče doseči; vsaj dokler je človek v temi in se počuti manjvrednega. Deset božjih zapovedi, vitka mlada postava, inteligenca, ustvarjalnost, vrhunski športni dosežki, veliko denarja, uspeh… Tak človek se potem čuti osebno krivega, ker ni zmožen doseči teh zaželjenih rezultatov. Zaradi odlične uporabe spomina, krivdo in svoj občutek manjvrednosti nenehno vrti v glavi, tako da s časoma to postane del samopodobe.

Vse se seveda začne v zgodnjem otroštvu, tako da je takšen občutek krivde globoko zakoreninjen. Kako lahko takšen človek sploh ima kakšno osebno moč, če pa je neprestano kriv, neprestano manjvreden? Tudi če se zgodi kaj pozitivnega, misli, da si tega ne zasluži in na takšen ali drugačen način to sabotira.. Kar je še več, se taki ljudje med seboj podjebavajo, kako nesposobni so – en drugemu so policaj, en drugega držijo v šahu. Če že nekdo iz skupine najde nekaj poguma, ga ostali zatrejo. Hja, spet.. OPICE.

Primarni pomen reka “deli in vladaj”
Z nenehnim občutkom krivde in normami je tako, kot če bi v popolnoma zatemnjeni sobi s porcelanom imel nalogo, da najdem izhod, ob tem pa ne smem ničesar razbiti. Če pa kaj razbijem, bom kaznovan. Nekaj takih kazni bo potrebnih, in kmalu bom sam sebe kaznoval za svojo nesposobnost – kajti natvezene so mi zgodbice, kako so nekateri ljudje to vse uspeli prebroditi. Ker vidim le njihov končni cilj, ne vidim pa načina, ki so ga uporabili, da so prišli do rezultatov, se bom neprestano krivil in obtoževal za vsak razbit porcelan.

Vzemimo za primer Jezusa. Človek kot se spodobi, ljubezniv, miren, njegovo srce je čisto – tudi jaz bi rad bil tak. Bolj ko sem njemu podoben, boljši človek in bolj spoštovan bom. To pa pomeni tudi, da moram občutke jeze, žalosti, nelagodja, depresije,.. na takšen ali drugačen način pregnati. Prav tako moram spoštovati svoje starše, ker je tako zapisano, četudi jih v resnici sovražim. In tako imam notranji konflikt, notranjo razcepljenost – nek ideal, katerega poizkušam doseči, in borba proti vsemu kar je izven tega ideala… Tu pa se skriva prvotni pomen reka “DELI in VLADAJ.” Notranje razcepi človeka, da se bo nenehno ukvarjal s samim seboj, in kot vladar boš imel sorazmerno lahko delo.

Ob tem pa se nikoli ne vprašam, kako je Jezus prišel do teh spoznanj? Kaj vse je moral prebroditi, kakšne ovire je moral na tej poti premagati, na kakšen način se je spopadel s temi “negativnimi” čustvi… Če to povežem z zgornjim primerom o temi; tudi Jezus je verjetno bil v tej temi, a je prišel oz. mu je bila dana neka SVETILKA, s pomočjo katere je lahko našel izhod, brez da bi kaj razbil.

Kaj torej predstavlja svetilka in kako priti do nje?

P.S. Občutek krivde ni enako kot odgovornost. Razložim jutri.

Zahodnemu človeku manjka INTELIGENCE

Ego je morda prebrisan, ampak ni inteligenten. Prebrisanost sledi svojim lastnim malim ciljem. Inteligenca vidi večjo celoto v kateri so vse stvari povezane.. Prebrisanost ločuje; inteligenca vključuje.
Eckhart Tolle

Vse preveč je te prebrisanih (clever) ljudi (ali povedano drugače; ljudi pod vplivom ega). Bolj ko je človek prebrisan, večje spoštovanje ima v družbi. Zametki so vidni že v vsakodnevnem druženju z ljudmi. Več ljudi, ko nekdo nategne (dobesedno in v prenesenem pomenu), za kar rabi prebrisanost, večje spoštovanje in s tem vpliv ima. Veliko tega je spodbujeno tudi s strani medijev. Televizijska nanizanka prijatelji ali pa slovenski tv voditelji – in to tisti, ki veljajo za največje face, največje komike. Najbolj prebrisani ljudje.

In več kot ima človek moči in oblasti, hujše so posledice pomanjkanja inteligence. Politiki, verski voditelji, direktorji; bolj ko so prebrisani, bolj so uspešni s strani medijev. Primer direktorja zavarovalnice; bolj ko bo uspešno njegovo podjetje, večje spoštovanje bo žel v visokih krogih. Nihče pa ne vidi, kaj vse je bilo potrebno narediti za dobljene rezultate, preko koliko trupel navadnih ljudi je moralo iti, da je prišlo do željenega rezultata. Koliko navadnih ljudi je bilo potrebno nategniti, prepričati, da kupijo ponujeno storitev, in jim zapreti možnosti do izplačila, ko ga le ti res rabijo. Koliko ljudi je bilo potrebnih za to? Se kdo to vpraša? Kakšni so dolgoročne posledice? Koga to zanima?

Manjka inteligence, manjka širine, manjka uvidov izven okvirov omejenega razuma, izven okvirov svoje lastne družine, skupnosti, vasi, mesta, države, civilizacije,.. Pri vsej tej tehnologiji, mar se res ne bi dalo živeti v sožitju med ljudmi? Mar se ne bi dalo živeti v sožitju z vsemi živimi bitji, z Naravo? Ko ne bi imeli tehnologije in zmožnosti, ko bi se bilo potrebno bojevati za preživetje tako kot je to pri živalih bi še rekel, ampak mi imamo vse te možnosti le interesa ni, le širine ni, manjka INTELIGENCE pri zadostnem številu ljudi.

Razlika med ljudmi na oblasti in med navadnimi ljudmi je torej le v moči, spreminja se le vsebina, le manifestacija te norosti, jedro ostaja pri vseh enako. Vsi poznamo primere, kako je, ko na videz skromni ljudje dobijo moč. Ali pa če poslušamo vsakodnevne pogovore, vsak posameznik (skupnost, organizacija,..) študira le še to, kako bo prišel do denarja, kako bo preživel, pri tem pa ni nič pomembno, koliko ljudi pomendra pod seboj, koliko škode naredi okolju. Nihče se ne vpraša, od kje nek izdelek, kaj in koliko energije je bilo potrebno za izdelavo, vse kar je pomembno je le in samo CENA. Dolgoročne posledice nikogar ne zanimajo, vse preveč je prebrisanih ljudi (med tistimi, ki sploh razmišljajo s svojo glavo).. Tega ne gre obžalovati ali opravičevati, tako pač je; videnju te norosti mora slediti sprejemanje, sicer lahko videnje ustvari še več norosti.

Vendar pa, ali je potrebno čakati na ostale ljudi, da sem lahko v tem trenutku jaz inteligenten? Continue reading

Gospodar prstanov je razkrit

Verjetno ste vsi gledali film Gospodar prstanov. Zgodba je taka, da je hudobni vladar Sauron naredil ‘mogočen prstan’, ki je zasužnjil in pokvaril večino ostalih prstanov; 9, katere so jih imeli kralji človeškega ljudstva, 7 prstanov od škratskih vladarjev, ni mu pa uspelo pridobiti preostale 3 prstane od vilinov. “Eden, ki vsem gospodari; Eden, ki jih vse doseže; Eden, ki jih vse prinese in v temi jih poveže; v deželi Mordor, kjer polegajo Sence temine.

Kaj menite, kaj bi lahko predstavljal ta ‘mogočni prstan’ v današnjem času?

Jaz sem prišel na idejo, da je ta gospodar prstanov danes DENAR. Imamo celo rek: “Ekonomija je kralj.” Preko medijev nam na dnevni osnovi kažejo, kako pomemben je denar. Kaj lahko vse z denarjem počnemo, kaj nam denar prinaša. Avto, ki te bo naredil bolj srečnega stane toliko in toliko, potovanje v one kraje, ki je nalašč namenjeno zate, te ne bo postilo ravnodušnega, z denarjem si lahko kupiš hišo in obleko, ki te bo naredila srečnega do konca svojih dni… Skratka, z denarjem je vse povezano, brez denarja nisi nič, skoraj da nisi človek, če nimaš denarja, sploh pa ne moreš biti srečen.

Denar je gospodar prstanov v tem smislu, ker nas sili v lov, da bi ga imeli čim več. Spregledamo pa dejstvo, da v denarju ni sreče, da je sreča povsod okoli nas, v bližnjih odnosih, v naravi, v enostavnih stvareh, konec koncev v nas samih in za to ne rabiš denarja. A to malo kdo opazi, kajti denar ima magično moč, nekateri pravijo, da deluje kot gravitacija, da ima neverjeten gravitacijski poteg. Continue reading

Večno vprašanje – družba ali posameznik

Vprašanje je, do kolikšne mere bo posameznik dopustil, da ga družba izkorišča za svoj lastni umetni/robotski sistem. Koliko bo dopustil, da družba uničuje vse po vrsti; od narave, cvetlic, živali, do ljudi. Bo tudi sam sodeloval pri tem ali bo ubral drugo pot?

Trg delovne sile lepo ponazarja ta problem. Bom jaz delal to, kar hoče družba, četudi mi ne ustreza in vidim kaj družba počne ali bom izkoristil družbeni sistem za to, da bo delal tako kot jaz hočem, da resnično uživam v svojem delu – v stilu “pot je cilj”. Torej da sebi prilagajam sistem, namesto da se jaz prilagajam sistemu. Seveda je potrebna neka meja, a kot vedno je problem pri pretiravanjih – v eno ali drugo skrajnost. Se bom gnal za denarjem in družbenim statusom, četudi me to od znotraj razžira ali pa bom malo manj zaslužil in imel rad svoje delo ter tako v končni fazi še bolj užival življenje.
 

Ob tem je še drugo ključno vprašanje, kdo ali kaj sploh predstavlja družbo? Kaj družba sploh je? Družba je seveda skupek ljudi, ljudi z opranimi možgani po večini. Na vsake toliko časa se v nekomu prebudijo skrite želje in takrat se družba obrne proti njemu in mu te želje zatre. Ko se nekomu drugemu porodi podobna ideja, spet družba, tokrat z zgoraj omenjenim posameznikom, stopi proti temu človeku. Ko imam sam prebliske me drugi zaustavijo, sicer sem pa večinoma jaz med “policaji”. To lepo ponazori zgodbica o petih opicah.

Mladi so vedno in še imajo ideje, kaj bi naredili, kaj bi se dalo drugače izpeljati,… A večinoma jih družba pogolta pod svoje kolesje in pri 30/40ih so sami na strani družbe, na strani policajev, z občasnimi prebliski.

Čemu ne bi imeli policajev, ki bi delali v korist človeka. Tako bi vsakega, ki ga preveč potegne v družbeni/materialni/denarni svet, opozorili na to kaj počne, in da naj v sebi poišče vzroke za tako početje. Da naj malo premisli, če mu to res ustreza, ali dela to zgolj zaradi izmišljenih in podtaknjenih koristi (večna sreča, mir, ljubezen).

Vzgajanje Sužnjev – Nared pa tih bod!

Dej nared tko k ti rečem pa ne sprašuj!” Ala, “nehej že enkrat razmišljat s svojo glavo, kdaj boš dojel da nimaš pojma?” Komu zveni znano?

Enako je ko otrok starša vpraša, “zakaj je pa to tko?” “Zato, ker sem jest tko reku!” Čist isto. Neki ukazujemo, brez neke podlage, al smo pa tolk preponosni sami nase, da bi povedali, razložili. A je tolk težko?

Sej vas razumem. To, da nekdo vpraša ali pa naredi na malo drugačen način, interpretirate kot nezaupanje ali ne spoštovanje, zato je taka reakcija pričakovana. Čutite se ogrožene, zato odreagirate. Samo to je zgolj vaša nezrela interpretacija, ki je niste nikoli raziskali, vaš skupek nekih pogojenih misli, nič več in nič manj od tega.

V resnici je ta oseba hotela le dodatno obrazložitev, ker vsak malo po svoje vidi stvari (kljub trudu, da temu ne bi bilo tako), in verjetno nima iste predstave kot vi. Čemu je tak problem razložit ali objasnit? Čas, ki ga boste “izgubili” na ta način se bo v prihodnje krepko obrestoval. Nasprotno, če tega ne boste storili, tak človek ne bo vedel namena svojega početja, čemur bo sledil padec učinkovitosti in povečanje možnosti za napako. Continue reading

Skriti Namen Televizije

Predvsem komercialne. O MEDIJIH ni nikoli premalo rečenega, vsaj dokler jim bomo tako vneto verjeli in jih cele dneve gledali in poslušali.

Potrebno se je zavedat, da je televizija idealni prostor za OGLAŠEVANJE, saj tvori kombinacijo ZVOKA in SLIKE, kar na nek način ustvari RESNIČNOST. Prav tako ima zaradi te kombinacije izjemno moč na podzavest; znana so sublimalna sporočila v glasbi in v slikah. Če pa to dvoje združiš, je pa še toliko bolj kvalitetno.

Televizija nas zaradi tega najbolj pritegne, večino časa preživimo pred televizijo, “spočijemo” se pred televizijo (hrana za podzavestna sporočila), zaspimo pred televizijo (sploh samomor), informacije dobimo preko televizije. Velika večina ljudi dobi preko televizije vse kar poznajo, kljub internetu in ostalim virom. Vsi uradni mediji so sranje, izstopa pa televizija, ravno zaradi svoje pribljubljenosti in moči.

Kako deluje:

  1. korak: pridobit gledalce (način ni važen – cilj opravičuje sredstva); primer
  2. korak: učinkovita PRODAJA izdelkov (način ni važen – cilj opravičuje sredstva)

Torej je eden od skritih namenov ta, da podjetja potrošnikom lažje prodajo svoje izdelke. Bolj ali manj posredno imajo podjetja v lasti televizijske postaje, zato je televizija le podaljšana roka oglaševalske industrije.

Komentar na predstavitev

Presenečen sem bil nad dejstvom, da teh stvari sploh ne skrivajo, javno so dostopne preko interneta. Seveda pa te stvari le malo ljudi pogleda. Moj komentar na to, kar imajo napisano gori (na PRO PLUSu) je sledeč:

(c) Uspeh PRO PLUS-a gotovo pomeni tudi (1) uspeh tistih, ki želijo učinkovito oglaševati. Oba programa omogočata (2) zanesljivo komuniciranje oglaševalcev s ciljnimi javnostmi in sta z obojimi kar se da tesno povezana. Da pa bi programa ostala prijazna predvsem do gledalcev, prilagajamo čas in način oglaševanja v posameznih oddajah in ponujamo nove, učinkovite poti do ciljnih skupin. Continue reading

Masovna Pralnica Možganov – Mediji

Kontrola Medijev

Kratek in enostaven logični sklep pripelje do tega, da so MEDIJI farsa. (1) Lastniki medijev so velika podjetja, posredno ali neposredno. (2) Tem podjetjem gre zgolj za DENAR. Če za enkrat odmislim še dosti hujše stvari.

Je treba vedet še kaj več? 8 velikih korporacij kontrolira 70% medijev. Televizijske postaje, radijske postaje, telekomunikacije, časopise, muzko in založbe. Seveda te iste korporacije kontrolirajo tudi vse večje vlade, bolj ali manj posredno. Mediji so danes tako močni, da lahko brez problema zruši staro in postavi novo oblast.


Poslušejte John F. Kennedija, kaj pravi o tisku/MEDIJIH in njihovi vlogi in odgovornosti, 27. april 1961.

(Zato je to) Edini posel v Ameriki izrecno zavarovan z ustavo – primarno ne za zabavanje, ne za poudarjanje nepomembnega in čustvenega, ne zgolj za serviranje javnosti tega kar hoče – ampak za informiranje, prebujanje, refleksiranje, za poudarjanje napak in priložnosti, da naznani naše krize in naše odločitve, da vodi, oblikuje, izobražuje in včasih celo razjezi javno mnenje.

Svoboda tiska/medijev, da, dejmo jim svobodo. Ampak naj bo to raziskovalno novinarstvo, ne pa neko jalovo prenašanje informacij, nek politični ali korporacijski diktafon. Čemu potem slišimo o tolikšni cenzuri in samo cenzuri? En urednik odloča o tem, kaj lahko pride v javnost in kaj ne?! Urednik je pa seveda pod vplivom lastnikov. Naj bodo mediji v dobro ljudstva, ne pa pranje možganov z reklamami v lovu na večje dobičke. Čemu potem skoraj da več reklam kot programa? Boste naslednjič vidli kaj piše v njihovih opisih.

Čist tako za zabavo, poglejte si kako deluje svobodna televizija CNN. Na demokratskem soočenju so bila vprašanja iz publike so vnaprej IZBRANA. Posameznikom so dali na voljo, da napišejo okoli 10 vprašanj, poleg resnih tudi smešna vprašanja. Potem pa CNN določi, katero vprašanje nekdo vpraša. Tako se je zgodilo, da je bilo na koncu vprašanje za Hillary: “diamanti ali biseri?” Soočenje (zadnje vprašanje) in celotna zgodba.

Kdor danes kontrolira medije ima večjo oblast, kot si jo je največji diktator kdajkoli zamislil. Continue reading

Recept za ustvarjanje DOGEM

sad orangutan
Naredili so poizkus:

Na začetku so dali v kletko 5 opic. Znotraj kletke je s stropa na vrvici visela banana, do nje pa vodila postavljena lestev. Kmalu je ena od opic skušala splezati po lestvi proti banani. Vendar takoj, ko se je to zgodilo, so NJO (in VSE OSTALE) opice polili z mrzlo vodo tako močno, da je banana ostala nedotaknjena.

Čez nekaj časa se je še ena opica skušala na enak način dokopati do banane, ampak rezultat je bil enak. Njo (in vse ostale opice) so polili z mrzlo vodo. Ni bilo potrebno velikokrat ponoviti, da so opice, čim se je katera od njih hotela lotiti banane, popadle po njej in ji to preprečile. Na tem nivoju so polivanje z vodo ukinili.

Sedaj so vzeli eno od opic iz kletke in jo nadomestili z novo. Ta se je seveda spet hotela lotiti banane, a so jo ostale napadle in ji to – zaradi preteklih izkušenj – preprečile. Po še nekaj poskusih se je naučila, da bo napadena vsakokrat, ko se bo skušala po lestvi približati banani. Continue reading