Tag Archives: norost

Človek (pod vplivom ega) – tujek v Naravi

Vsi smo že slišali kakšno zgodbico o zmaju, ki straži zaklad, in o junaku, ki se spopadejo s tem zmajem. Ste se kdaj vprašali, kaj predstavlja zmaj? Zmaj varuje zaklad, kar ponavadi pomeni ženske (device) in zlato. Ne samo da varuje ta zaklad, ponavadi hoče tega še več. Čemu? Za lastno zadovoljstvo verjetno, kajti uporabiti jih tako ali tako ne more. Z ženskami, še tako lepimi in seksi, si ne more nič pomagati, ravno tako ne more jesti zlata.

Ali ni današnji civilizirani človek ravno takšen kot ta zmaj? Grabi in grabi, vedno hoče več in več in več in več.. S tem, da se za pridobljene lovorike sploh ne zmeni. Vedno je osredotočen na naslednjo stvar, ki jo hoče dobiti. Tistemu kar ima, pa posveča malo ali skoraj da nič pozornosti. A to še ni vse, starim lovorikam, četudi jih ne uporablja in četudi gnijejo, se ni pripravljen odpovedati. Ne skrbi za njih, ne posveča jim pozornosti, a da bi dal to stran od sebe, da bi to podaril ljudem, ki pa to stvar rabijo – ne, ne, to pa ne. To bi ogrozilo njegov položaj, zmanjšalo njegovo vrednost. Njegova (in tudi njena) samopodoba je odvisna od nagrabljenih stvari, ki nekaj štejejo le, če so njegove.

Harmonija narave
Si predstavljate, da bi tako narava delovala? Da bi tako delovala ptica? In si gradila veličastna gnezda. Ne taka skromna in malovredna gnezda kot sedaj, ko je le nekaj vejic, ampak gnezda, kjer bi lahko živela celotna rodbina. Gnezda, ki bi segala po celem drevesu. Tiste price, ki pa gnezdijo v deblu, bi se naselile znotraj celega debla, ne le skromen delček.

Če bi tako delovala narava, bi že zdavnaj propadla, ne bi se ohranila milijardo let. Vse v naravi vzame toliko kot rabi za svoj obstoj, za preživetje. Vse je zadovoljno s svojo podobo, takšni kot so, so v redu, nič jim ne manjka. Nimajo občutka več vrednosti ali manj vrednosti, ne iščejo izpolnitve v prihodnosti, ne iščejo zadovoljstva z grabljenjem stvari, ne črpajo svoje identitete iz preteklosti. Zaradi tega vzamejo iz narave le toliko, kot rabijo za svoje preživetje in nič več.

Ravno tako vse temelji na harmoniji. Če se določena vrsta preveč namnoži, se tekom časa vrne na stanje, ki omogoča življenje vsem bitjem. Če ne zaradi drugega, zaradi tega, ker jim zmanjka hrane. Ampak verjetno je tukaj še kaj več, kajti tudi nekateri otroci si med seboj delijo dobrine, ne gledajo zgolj nase – je prisotna neka harmonija.

Človek (pod vplivom ega) – stvor, ki je izgubil smer
Kaj pa človek?……………. Vedno hoče več, s tem da nikoli ni resnično zadovoljen za dolgo časa, iz narave jemlje če se le da, brez kakršnega koli spoštovanja, gleda le na lastne potrebe, ki pa niso nikoli zadovoljene. Jemlje kjer more, samo zaradi tega, da se potem lahko nažira in svoje telo zastruplja s preveč in zastrupljeno hrano, da lahko sosedom pokaže svojega novega BMWja. V naravi se igra boga, hoče vse ohraniti, preprečiti smrt (eno najbolj svetih stvari) na vse možne načine, kot da ne bi bila del življenja, s tem da ko prepreči smrt, ustvarja žive mrliče……….. Ne zanima ga niti lasten obstoj, sledi le nekim znorelim in v končni fazi navideznim potrebam. Rak tega planeta. Dobesedno. Virus, tako kot pravi v Mr. Smith v Matrix-u.

Za višek vse arogance se pa človek čudi, kako to, da narava ni zmožna vzdrževati tega pokola (seveda človek ne vidi tega kot pokol). Kako je mogoče, da zmanjkuje nafte, da njive ne sprotajo, da pridelek ni tako obsežen, kot “bi moral biti,” da živali ne dajejo več mesa, več kože, več jajc, več mleka,.. “Ti, ti, ti nesposobna in lena narava, kako moreš – rabiš še več kemikalij, in seveda gensko spremenjene organizme, da bo kaj iz tebe.”

Naravne katastrofe – obrambni mehanizem Matere Zemlje
In potem so tu naravne katastrofe. Po eni strani so se seveda vedno dogajale in so stalnica življenja, le človeka, ki si je zgradil neko svojo matrico, matrico gotovosti, presenetijo in šokirajo. “Ne, ne, to pa ne. To se pa ne bi smelo zgoditi, nam že ne.” (Vsaka tragedija je priložnost, da človek odkrije nekaj več…)

A po drugi strani, se postavite v vlogo živega organizma Matere Zemlje; kaj naredite, ko vas ščipajo kjer morejo, ko neka vrsta, totalno izven vsakih etičnih meja, zastruplja reke, onesnažuje zrak, krči gozdove,… muči živali in samo sebe – kaj bi vi naredili kot organizem za svojo “zaščito?”
 

P.S. Seveda imamo kot človeštvo potencial, da se zbudimo in uskladimo z Naravo, vendar je potrebno najprej videti in se osvobotiti vseh teh mehanizmov, teh znorelih navad in prepričanj – osvoboditi se ega. Kar pa more narediti vsak sam, druge poti ni..

Stanje človeštva: Dotakljivi

Na nek način Amerika umira – od znotraj. Kajti pozabili so navodila, kako živeti na Zemlji.. Če nisi duhovno povezan z Zemljo in ne razumeš duhovne realnosti kako živeti na Zemlji, je zelo verjetno, da ne boš preživel.
Ameriški Indijanec

Ne glede na to, kako poizkušamo postati neodvisni od zunanjih dejavnikov narave, kako velike in mogočne zgradbe si gradimo, kako se zapiramo v svoj umetni svet, v katerem veljajo čisto neka posebna pravila (le poglejte, kaj se učimo v šoli), nas narava od časa do časa opomni, da smo še vedno del tega sveta, da smo kljub vsemu še vedno močno odvisni od narave, da je izolacija in varnost čista iluzija. Si lahko predstavljate način življenja, če bi za en mesec zmanjkalo elektrike?..

A tokrat je zadelo tudi nas. No, v bistvu se naravne katastrofe dogajajo vsako leto, s tem da imamo tu še relativno srečo v primerjavi z ostalimi deli sveta. Ampak kljub vsemu je večji del človeštva še vedno gluh za taka opozorila, še naprej nadaljuje življenje po starih tirnicah, še naprej živi v svojem navideznem svetu, v svoji matrici – kot da se nič ni zgodilo, kot da se nič ne more zgoditi.

Ampak naravne katastrofe so zgolj močnejše opozorilo, narava se le bolj na glas zadere: “Človek, ZBUDI SE!” Mar niso dovolj zastrupljene reke, zastrupljeno ozračje, pomori čebel, izsušena zemlja, izsekavanje gozdov, mučenje živali, močenje sočloveka in lastno trpljenje, lastna agonija? Kot da to ne bi bilo dovolj…

Ko bo posekano zadnje drevo, zastrupljena zadnja reka, ulovljena zadnja riba, boste ugotovili, da denarja ne morete jesti.
Cree Indijanec

Namesto, da bi se človek prilagodil življenju na tem planetu, si poizkuša podrediti zakone planeta. Za vsako ceno skuša uveljaviti svoj način, svoje zakone. Vsi ostali prebivalci tega planeta so se sposobni prilagoditi in zato živijo v harmoniji s planetom, le človek (pod vplivom ega) je zašel izven poti – kot da ne bi bil del narave, kot da ne bi bil del tega Vesolja, kot da bi bil neka ločena mehanična enota, vržena v ta svet.

Pa je temu res tako? Je bilo človeštvo vedno v takem stanju odtujenosti? Ali lahko najdemo izhod iz te zaslepljenosti in arogance? Z “najdemo” mislim na vsakega posameznika posebej, kajti več kot očitno je, da ljudje na oblasti oz. pozicijah navidezne moči tega namesto nas ne bodo naredili – nikoli niso in tudi nikoli ne bodo. Bomo sprejeli odgovornost za svoje življenje ali zgolj tarnali in čakali na druge? Se bomo tudi mi zaletavali z glavo v zid zgolj zaradi tega, ker več ali manj vsi okoli nas to počno? Kje je torej tista človeška logika, tista zdrava pamet – kam je odšla?

kamnik tornado 3delavnica
Vir in razlaga: 3delavnica

Matrica človeštva je resnična

Verjetno ste gledali film/trilogijo Matrica, kjer lepo prikaže življenje v navideznem svetu, medtem ko telo stagnira. Marsikdo bi rekel, da to prikazuje neko stanje v prihodnosti, ampak meni se zdi, da film prikazuje današnjo zahodno družbo.

Ustvarili smo si nek navidezni svet, ki ima zelo malo povezav z resničnim svetom in v katerem vladajo neki umetno narejeni zakoni. Čas; naravne biološke ritme sta zamenjala ura in koledar. Od tega je odvisno, koliko časa bomo spali, kdaj bomo jedli, kdaj bomo aktivni in kdaj pasivni, kdaj si bomo vzeli čas za najbližje in zase,… Naravno hrano in vodo je zamenjala industrijska junk hrana in tisoč in ena bolj ali manj gazirana pijača. Najpomembnejša dela, kot so pridelovanje hrane, vzgajanje in izobraževanje otrok so postala nizko rangirana in zaradi tega skorajda ponižujoča, zamenjala jih je umetno ustvarjena zabavna industrija in znanost; predvsem ekonomija, pravo in prelaganje papirjev.

Živimo v notranjosti hiš, v katere nismo vložili praktično nič energije, v službo se pripeljemo v avtomobilu ali z avtobusom in tudi tam preživimo večina časa v zaprtih prostorih (mesto bi se lahko smatralo tudi kot zaprti prostor). Vse potrebno dobimo v trgovinah ali pa nekoga pokličemo. Vsi izdelki so praktično že izdelani, nam ni potrebno skorajda nič narediti. Zabavo in sprostitev nam prinaša kino, disko, šport, ali na višji stopnji kakšna umetnost. Redkokdaj se za sprostitev odločimo za enostavne in preproste stvari, kot je recimo sprehod, tek.

In potem se čudimo, kako je mogoče, da je toliko ljudi depresivnih, toliko ljudi z problemi hranjenja, preveč debelih, preveč suhih, razno razni artritisi, težave s križem, nezmožnost koncentracije, daljšega sprehoda, zdravega razmišljanja in videti širšo sliko.. Povedano drugače, zahodna civilizacija umira od znotraj.

Zelo očitno je, da naše telo ni bilo narejeno za tak način življenja, da mu nekaj zelo bistvenega manjka. Našemu telesu in mogoče celo še bolj naši psihi – tako ali tako sta si med seboj precej povezana. Stik z naravo, v kateri je telo živelo tisočletja, za marsikoga sploh ne obstaja. In tu ne pomaga nobena čudežna tabletka, kajti že v samih temeljih je vse zgrešeno.

A po drugi strani bi bilo nespametno za to kriviti tehnologijo in zadnjih 50 let. Vse kar nam je to obdobje omogočilo je to, da se izrazi tisto in je bolj očitno, kar je bilo do tedaj manj očitno. Vojne so se vedno dogajale, vendar v zadnjem času smo dobili bolj uničujoča orožja. Človek (predvsem moški) je bil v svoji psihi zadnja tisočletja bolj ali manj odtujen od resničnosti, odtujen od samega sebe, odtujen od narave. Le s to razliko, da je pred tem imel več telesnega stika, danes pa tudi tega ni – na srečo ali na žalost. Pa smo spet pri egu oz. izvirnem grehu. In ravno ta odsotnost stika, to življenje v umetnem svetu povzroča, da se ego še bolj razvije, povzroči še več trpljenja sebi ni drugim, kar pa v končni fazi pomeni njegovo (ego-vo) lastno smrt. Tako kot rakave celice, ko ubijejo gostitelja tudi same odmrejo – le s to razliko, da bo tokrat gostitelj preživel.
 

V množini govorim, ker s tem mislim večji del človeštva. Mi v Sloveniji imamo to srečo, da smo del tega, vendar ne tako močno. Če hočemo, imamo kadarkoli stik z naravo, medtem ko mnogi v velemestih lahko o tem le sanjajo, le odločiti oz. uvideti norosti je potrebno.. Učimo se na napakah drugih in jih ne ponavljajmo, saj zadosti potujemo, zadosti vidimo preko medijev kaj vse se dogaja in smo tudi zadosti pametni, da vse to povežemo – mar ne? Čemu moramo iti po tujih stopinjah, če pa vidimo, da ne peljejo nikamor?

Sedaj se ponuja idealna priložnost, da imamo razvito državo, a hkrati še vedno zadovoljno ljudstvo, pristno naravo. Jo bomo izkoristili? Začne se pa pri vsakem posamezniku posebej – z majhnimi in iskrenimi koraki.

Zastrupljenega kruha in bedastih iger – prvič

Kaj se je zgodilo z vsem kruhom? Kje je tisti dobri in zdravi domači kruh iz kmečkih pečic? Kje so časi, ko so ljudje s spoštovanjem jedli kvalitetno hrano, ko so ljudje sami pridelovali kar rabijo. Danes pa se ženemo za dobičkom in delamo dela, ki so sama sebi namen, osnove za življenje pa propadajo.

Kje so vse tiste kvalitetne zabave, ko se je človek ob tem dejansko sprostil? Kje so tisti vaški plesi, vaške igre, kjer je bilo iskreno veselje in smeh. Čemu danes rabimo toliko alkohola in drog, da uspava vse probleme, glasno muziko, da preglasi vse težave? Čemu toliko presedanja pred televizijo, čemur ironično rečemo sprostitev? Kajti če bi pobližje pogledali, oz. če pogledamo širše, v države kjer so pred nami, potem vidimo, da tu ni nobene prave sprostitve. Kje je tu Zeitgiest v praksi?

Kje so kvaliteten kruh in pristne zabave?
 

Evropsko prvenstvo 2008 v nogometu – prevzame vse naslovnice, najpomembnejša tema meseca. Po naključju, ravno v času izpitov in zaključevanje šolskega leta. Ali se zavedamo, koliko časa, energije in predvsem denarja gre za te stvari? Res je, da gre za nekatere druge stvari še več denarja, predvsem za vojno in vojsko (patrije 258,5 milijona evrov), vendar kaj dosti ne zaostaja zabavna industrija. Recimo Euro 2008, zgolj z vstopnicami bodo zaslužili okoli 70 milijonov evrov! Kaj vse se da kupiti in omogočiti s tem denarjem, si lahko samo predstavljamo. Koliko igrišč in telovadnic za otroke, koliko kvalitetnih usposabljanj za učitelje (čeprav v to rahlo dvomim..), koliko…

Ampak toliko denarja in ves pomp okoli tega je predvsem zato, ker LJUDJE TO GLEDAJO. Zakaj gledajo? Nekaj je tukaj agresivni marketing, prvenstvo na vsakem koraku in ne moreš mimo tega, da ne bi pogledal kakšne tekme – že zaradi tega, da si “in.” Ampak ljudje gledajo predvsem zaradi tega, ker se ob tem sprostijo, se zabavajo – čeprav to pomeni le sedenje, pitje piva in grizljanje junk food-a. Kljub vsemu pozabijo na svoje vsakdanje probleme, na preteklost, na svojo prihodnost. Neumni bi bili, če bi izpustili tako priložnost za sprostitev. Vendar, od kje so ljudje toliko zafrustrirani, od kje imajo tako veliko problemov? Se ne bi dalo vsega skupaj rešiti na bolj enostaven način?

V veliki meri je tu struktura in delovanje celotne družbe; živčnost doma, živčnost v službi, pranje možganov na vsakem koraku, omejevanje, poneumljanje, zatiranje,.. Ne morem pa mimo tega, da mora biti nekaj takega v človeku, nek stvor, nek parazit (ego), kar to omogoča. Neverjetno je namreč, kako mnogi celo zagovarjajo ta sistem, ki več kot očitno ne deluje. Vidijo pri sebi, v svoji okolici, v širši družbi, pa nočejo dojeti, delajo se slepe..

Pranje možganov na vsakem koraku, vendar vsak sam je za to odgovoren. Continue reading

Tibetanci in Romi

Vidi kdo kakšno podobnost? Podobnost med tem, kako Kitajci ravnajo do Tibetancev in kako smo mi ravnali do Romov?

Kaj pa govoriš, porečete. Kitajci pobijajo in nasilno ravnajo s Tibetanci, s tem da so nasilo zasedli njihovo deželo, mi smo pa do Romov dosti bolj spoštljivi. Sploh pa so se Romi naselili na naše ozemlje (ali kako je že bilo) in delajo veliko preglavic prebivalcem.

Vendarle gre za v jedru enak princip, enako disfunkcijo uma, enako norost, le da je ena opravičljiva, druga pa ni. Nič koliko je primerov iz zgodovine, ko so tedanje oblasti to dopuščali in opravičevale; križarske vojne, kolonizacija Amerike, inkvizicija, prva in druga svetovna vojna, komunizem,… Danes pa je to imperializacija Združenih Narodov z ZDA na čelu in na Kitajskem zasedba Tibeta.

Daleč največ nasilja, ki so si ga ljudje prizadejali drug drugemu, ni delo kriminalcev ali umsko motenih ljudi, ampak delo normalnih, uglednih državljanov v službi kolektivnega ega.
Eckhart Tolle

Taka dejanja v končni fazi nikoli niso opravičljiva, je pa nekaj takega v človeku (ter družbi in sistemu), kar mu zamegli zdravo pamet, prevzame ga norost in sposoben je grozodejstev. Zametki so vidni že v majhnih, vsakodnevnih rečeh.
Continue reading