Tag Archives: prihodnost

Če ni moje ni vredno nič

Zdi se, da moramo imeti vsako stvar, ki je kaj vredna, če je nimamo, nismo zadovoljni.

Grem k sosedu/prijatelju na obisk, in vidim njihovo novo plazmo. Totalno sem navdušen, super zvok, super slika, odlične funkcije – idealno za kvalitetno preživljanje prostega časa. Ko pridem domov, mi ta plazma ne pomeni prav dosti. Prejšnje navdušenje se sedaj preobrazi v frustracijo, kajti doma nimam takšnega televizorja. Moj občutek samozavesti je zaradi tega upadel, moja vrednost v svetu (zunanjem in notranjem) se je zmanjšala, nisem več tako popoln, kajti tam zunaj obstaja plazma, ki je jaz nimam.

Če si lahko tako televizijo kupim, se bo moja samozavest spet povrnila na prvotno raven, ali mogoče celo malenkost višje (sploh če bo boljša kot sosedova/prijateljeva), kajti v svojo zbirko osebne vrednosti sem dodal novo pridobitev. V nasprotnem primeru pa bo moj občutek jaza za vedno ostal manjvreden in bom cele dneve frustriran, vse dokler te frustracije ne potlačim. Zna se tudi zgoditi, da me bo ta frustracija gnala v podganjo dirko za več denarja, za boljši položaj v službi, in potem ko bom dobil dovolj denarja, bom lahko sosedu/prijatelju (ki je vzrok za mojo zmanjšano samozavest) pokazal česa sem zmožen, in ne le, da si bom kupil boljšo plazmo, ampak tudi boljši avto, zamenjal celotno pohištvo, s kuhinjo vred.. In tako bo moji samozavesti zadoščeno… za nekaj časa, dokler ne bom videl česa boljšega.

Ampak to ni vidno le pri televiziji, to je vidno povsod. Pri lepi cvetlici, ki jo zagledam na travniku, in jo moram prinesti domov; pri super dogodku, ki ga moram na takšen ali drugačen način zabeležiti, da bo ostal v moji zbirki; pri zbirki oblek, knjig, cd-jev.. Skratka skoraj da povsod, pa naj gre za materialne dobrine, rastline, živali ali pa celo ljudi (več kot si ljudi podredim ali pridobim na mojo stran, bolj samozavesten in pomemben postanem).

Kako se te stvari končajo pa vemo… Tudi vemo, kako je s takim (materialnim) bogastvom; za začetek ni večno, razjeda ga “molj in rja,” in kot drugo, nas zasužnji ali “things you own, end up owing you.” .. In vse to zaradi tega, ker je človek duhovno reven, ker je izgubil povezavo s svojo pravo naravo in vse kar pozna so zunanje stvari, svet oblik…

Zakaj utopične vizije vedno propadejo

Nobeno dejanje ljubezni ne more zrasti iz občutka krivde, strahu ali praznine srca, tako kot ne more nikakršnih tehtnih načrtov za prihodnost delati nekdo, ki ni sposoben živeti v tem trenutku.
Alan Watts

ali po možnosti ustvarijo še hujše stanje kot je bilo? Zaradi tega, ker ne upoštevajo osnovnih principov Življenja, ker izhajajo iz EGA, ker iščejo odrešitev nekje kjer ne obstaja – v prihodnosti. “Danes svet kakršen je ni v redu, vendar če bomo trdo delali, se matrali, se odrekali, dali vse od sebe, tudi za ceno cilja včasih kaj bolj ali manj groznega naredili, bomo ustvarili lepo/lepšo prihodnost za vse.

Kot prvo, potrebno se je zavedati, da je v življenju sedanji trenutek vse kar obstaja, vse kar obstaja je tukaj in zdaj; preteklost in prihodnost sta le v glavi, nihče ju še nikoli ni direktno izkusil – vedno ju izkusimo kot ZDAJ. Zato je tako pomembno, da nas to kar delamo že izpolnjuje v tem trenutku, ali če povem še drugače: Pot je cilj. Kakršna energija in sredstva bodo uporabljena na poti, takšen bo tudi cilj. Zato velja:

Sredstva in cilj so eno. In če sredstva niso pripomogla k človeški sreči, niti cilj ne bo.
Eckhart Tolle

Tudi pri teh utopičnih vizijah se kaže, da bi ljudje radi marsikaj imeli, a le malo za to naredili. Nič koliko ljudi pričakuje nenadno odrešitev, prihod neke vesoljske ladje, ki bo vse popravila, prihod nekega odrešenika, ki bo PONOVNO odrešil svet. Kako lepo je slediti in nič narediti z lastno iniciativo, kako lepo je poslušati ukaze in biti ovca – vse za ceno, da se izognemo napakam, če se pa že zgodijo, so pa tako ali tako za to krivi/odgovorni drugi. To je lepo vidno na televiziji v filmih kot je Das Experiment ali oddajah tipa Big Brother, najdemo pa tudi v vsakodnevnem (slepem) sledenju ukazom na delovnem mestu: “Samo ukaze izpolnjujem, jaz bi sicer naredil drugače, ampak takle mamo. Jaz sem tukaj popolnoma nemočen.

Prihodnost nas nikoli ni in tudi nikdar ne bo osvobodila, osvobodi nas lahko le sedanji trenutek. Ali kot pravi Jezus v Lukovem evangeliju (17:20): “Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. Tudi ne bodo govorili: ‘Glejte, tukaj je’ ali ‘Tam je,’ kajti božje kraljestvo JE med vami.Continue reading

Depresija, depresija, depresija

Če hočeš postati cel,
si dovoli biti razdeljen.
Lao Tzu

v očeh, depresija na obrazu.” Pridejo trenutki, ki se prevesijo v sekunde, te v minute in te v 10 minute, ko imam vsega polen kufr. Ko mi gre vse na živce, ko sem slabe volje brez pravega razloga. Malo jaz iz ravnovesja, malo čudna postavitev planetov in stanje v ozračju, malo pa zunanje provokacije. Ujamem se v začaran krog in ne vidim izhoda.

A vso to pisanje, branje, poslušanje in gledanje le ni brez učinka in me kmalu prešine kakšna “tehnika.” Recimo da se zgolj umirim ter spremljam/opazujem te občutke ali pa da grem enostavno počivat za nekaj minut. Vendar včasih se zgodi, da tega na nek način nočem narediti, kot da bi hotel biti slabe volje. Verjetno poznate ta občutek.

V takih trenutkih so Nieti kot naročeni, Nieti predvsem s svojo depresijo. Navijem dokler še zvočniki zdržijo ter pojemo v en glas. Vmes se še malo zaderem, v upanju, da se kakšen bojni krik približno zlije z muziko in ne izstopa preveč.

Mogoče kdo misli, da to le še poglobi slabo voljo, ampak zgodi se pravi mali čudež. Počutim se boljše in slaba volja kar sama od sebe izgine – saj veste, daj iz sebe. Drugemu se zdi dretje in poslušanje depresivne muzike neprimerne za človeka, ki se na malo bolj poglobljen način ukvarja za duhovnostjo. Ampak duhovnost je predvsem v polnosti sprejemanje tega trenutka ter iskrenost s samim seboj. Continue reading

Vse kar obstaja je TUKAJ in ZDAJ

Preteklost in Prihodnost kljub splošnemu mnenju ne obstajata. Dokaz je čisto enostaven. Poznate tisto študentsko resnico: “Jutri se začnem učiti.”

Ena od najbolj resničnih izjav, zakaj? Ker jutri ne pride nikoli, jutri ne obstaja. Danes v četrtek je jutri petek, vendar ko pride petek je ta “jutri se začnem učiti” sobota. V soboto nedelja. In tako naprej. Vedno oddaljen le EN dan, vedno pred nosom, vendar ga nikoli ne dosežemo. Če pogledate današnje študente (večino), lahko vidite, da jutri RES nikoli ne pride.

Seveda tu niso le študenti, enako je z iskanjem izpolnitve v prihodnosti, vedno je TIK pred nami, pa ne pride nikoli, ali pa pride za izjemno kratek čas. Zato, ker vedno prelagamo izpolnitev na prihodnost, ta pa ne obstaja. Ne glede na to, kako hitro divjamo, prihodnosti ne bomo nikoli ujeli. In dokler bomo srečo postavljali v prihodnost, je ne bomo nikoli sreča-li.

Edino kar obstaja je SEDANJI TRENUTEK, ZDAJ!

Zato modreci pravijo, da edino kar obstaja je SEDANJI TRENUTEK. Edino kar obstaja je ta čas ZDAJ. Nihče ni nikoli še doživel prihodnosti. Da, prihodnost pride, jutri pride, vendar vedno pride kot sedanji trenutek, vedno kot sedanjost, vedno kot ZDAJ. Čez eno uro bomo pisali test, to se zdi kot prihodnost. Vendar ko pišete test, ga pišete v sedanjem trenutku. Ko boste čez en teden dobili test nazaj, bo spet SEDANJI TRENUTEK. Continue reading

Pot je CILJ, Jebeš Zmagovalce

Že v nekaj objavah sem napisal (Kam divjajo podjetja, Kam se ti mudi, Nikoli ni zadosti in Cilj opravičuje sredstva), kako nikoli nismo zadovoljni s tem kar imamo, s tem kar počnemo. Vedno hočemo več in več, to kar počnemo nas ne izpolnjuje, ali pa je v najboljšem primeru le sredstvo za dosego cilja. Kar pomeni, da delamo neko stvar zgolj z namenom, da bomo prišli na cilj, ki nas bo “vsega rešil in živeli bomo srečno do konca svojih dni.” Ko pridemo na cilj, spet ni v redu in divjamo naprej. Tako celo življenje, dokler se ne streznimo.

Druga skrajnost je, da cele dneve obupujemo, in čakamo na čira čara palčko, ki nas bo z enim zamahom rešila vseh težav. Princ na belem konju, loterija, in podobne pravljice.

Norost: vedno znova početi eno in isto stvar in pričakovati drugačen rezultat.
Albert Einstein

Jasno nam more nit, da je na ta način škoda življenja. Niti ni pomembno, če na ta način živimo 50 let ali pa 150 let, škoda je življenja. Ker v resnici sploh ne živimo, le preživljamo, vegetiramo.

Ni žalostno to, da ljudje umrejo, žalostno je to, da nekateri sploh ne ŽIVIJO.
na

Živi Življenje

Kaj ti pomaga dober cilj, če si na poti 99.99% časa. Kaj ti pomaga dober cilj, če pa cilj ne bo v redu, če si boš zelo kmalu zadal že naslednjega. Spet boš divjal za naslednjim ciljem, spet boš 99.99% časa na poti. Mar ne bi bilo bolje, da bi bila že sama pot UŽITEK. Da bi bilo že samo potovanje samo po sebi izpolnjujoče? Temu se pravi ŽIVETI, temu se reče, da meditacija postane življenje. Continue reading

Nikoli Ni Zadosti

Kot sem že večkrat omenil, stalno hočemo več in več, nikoli ni zadosti. Tu sem zbral nekaj vsakdanjih primerov:

  • Statistika spletne strani. Gledaš statistiko spletne strani, pričakuješ 200 obiskov, se zgodi čudež in jih je 250. Zlo dober, kar presenečen si. Vendar čez eno uro greš že gledat, če jih je 290. Razočaran ugotoviš, da jih je le 270. Če bi jih bilo 300, bi naslednjič pričakoval 330 in če ne bi bilo, bi bilo sranje.
  • Maili ali ali me ima kdo rad. Pogledaš zjutraj, 6 mailov, “vauu ful dobr”. Odpišeš na tiste, ki je za odpisat. Čez 2 uri si že spet na mailu, “ali bo kej, ali bo kej?”. Ni nič, si kar malo razočaran. Pogledaš spet čez pol ure, spet nič. Kar živčen ratuješ. Si daš malo predaha in pogledaš čez 2 uri. “VAUU 2 nova maila! To!” Prebereš, in si spet že čez pol ure na mailu, da vidiš če je kaj. Če ni nič si spet razočaran. Sploh pa je hudo, ko odpišeš, in pričakuješ hiter odgovor, pa ga ne dobiš… To je šele hudo.
  • Ena bogataška. “K bom dubu avto, bom srečen.” Dobiš avto. “Ja, ampak mercedes bo pa res zakon”.. čez nekaj časa ga dobiš. Mogoče še kaj boljšega. Greš na žurko, in vidiš tam samo elito, sam ti imajo pa že barke in to 30 metrske. In si kupiš barko, 30 metrsko. Pol se s tem voziš okoli, sam v marini zgleda dokaj majhna. Kupiš 600 metrsko.. Ko si že toliko daleč, greš v San Marino na dirko formule ena, in se skriješ pred unimi 200m barkami. Continue reading