Tag Archives: revolucija

Matrica človeštva je resnična

Verjetno ste gledali film/trilogijo Matrica, kjer lepo prikaže življenje v navideznem svetu, medtem ko telo stagnira. Marsikdo bi rekel, da to prikazuje neko stanje v prihodnosti, ampak meni se zdi, da film prikazuje današnjo zahodno družbo.

Ustvarili smo si nek navidezni svet, ki ima zelo malo povezav z resničnim svetom in v katerem vladajo neki umetno narejeni zakoni. Čas; naravne biološke ritme sta zamenjala ura in koledar. Od tega je odvisno, koliko časa bomo spali, kdaj bomo jedli, kdaj bomo aktivni in kdaj pasivni, kdaj si bomo vzeli čas za najbližje in zase,… Naravno hrano in vodo je zamenjala industrijska junk hrana in tisoč in ena bolj ali manj gazirana pijača. Najpomembnejša dela, kot so pridelovanje hrane, vzgajanje in izobraževanje otrok so postala nizko rangirana in zaradi tega skorajda ponižujoča, zamenjala jih je umetno ustvarjena zabavna industrija in znanost; predvsem ekonomija, pravo in prelaganje papirjev.

Živimo v notranjosti hiš, v katere nismo vložili praktično nič energije, v službo se pripeljemo v avtomobilu ali z avtobusom in tudi tam preživimo večina časa v zaprtih prostorih (mesto bi se lahko smatralo tudi kot zaprti prostor). Vse potrebno dobimo v trgovinah ali pa nekoga pokličemo. Vsi izdelki so praktično že izdelani, nam ni potrebno skorajda nič narediti. Zabavo in sprostitev nam prinaša kino, disko, šport, ali na višji stopnji kakšna umetnost. Redkokdaj se za sprostitev odločimo za enostavne in preproste stvari, kot je recimo sprehod, tek.

In potem se čudimo, kako je mogoče, da je toliko ljudi depresivnih, toliko ljudi z problemi hranjenja, preveč debelih, preveč suhih, razno razni artritisi, težave s križem, nezmožnost koncentracije, daljšega sprehoda, zdravega razmišljanja in videti širšo sliko.. Povedano drugače, zahodna civilizacija umira od znotraj.

Zelo očitno je, da naše telo ni bilo narejeno za tak način življenja, da mu nekaj zelo bistvenega manjka. Našemu telesu in mogoče celo še bolj naši psihi – tako ali tako sta si med seboj precej povezana. Stik z naravo, v kateri je telo živelo tisočletja, za marsikoga sploh ne obstaja. In tu ne pomaga nobena čudežna tabletka, kajti že v samih temeljih je vse zgrešeno.

A po drugi strani bi bilo nespametno za to kriviti tehnologijo in zadnjih 50 let. Vse kar nam je to obdobje omogočilo je to, da se izrazi tisto in je bolj očitno, kar je bilo do tedaj manj očitno. Vojne so se vedno dogajale, vendar v zadnjem času smo dobili bolj uničujoča orožja. Človek (predvsem moški) je bil v svoji psihi zadnja tisočletja bolj ali manj odtujen od resničnosti, odtujen od samega sebe, odtujen od narave. Le s to razliko, da je pred tem imel več telesnega stika, danes pa tudi tega ni – na srečo ali na žalost. Pa smo spet pri egu oz. izvirnem grehu. In ravno ta odsotnost stika, to življenje v umetnem svetu povzroča, da se ego še bolj razvije, povzroči še več trpljenja sebi ni drugim, kar pa v končni fazi pomeni njegovo (ego-vo) lastno smrt. Tako kot rakave celice, ko ubijejo gostitelja tudi same odmrejo – le s to razliko, da bo tokrat gostitelj preživel.
 

V množini govorim, ker s tem mislim večji del človeštva. Mi v Sloveniji imamo to srečo, da smo del tega, vendar ne tako močno. Če hočemo, imamo kadarkoli stik z naravo, medtem ko mnogi v velemestih lahko o tem le sanjajo, le odločiti oz. uvideti norosti je potrebno.. Učimo se na napakah drugih in jih ne ponavljajmo, saj zadosti potujemo, zadosti vidimo preko medijev kaj vse se dogaja in smo tudi zadosti pametni, da vse to povežemo – mar ne? Čemu moramo iti po tujih stopinjah, če pa vidimo, da ne peljejo nikamor?

Sedaj se ponuja idealna priložnost, da imamo razvito državo, a hkrati še vedno zadovoljno ljudstvo, pristno naravo. Jo bomo izkoristili? Začne se pa pri vsakem posamezniku posebej – z majhnimi in iskrenimi koraki.

Brez korenitih sprememb ne bo šlo

Samo dve napaki lahko storite na poti do resnice: da ne greste do konca ali da ne pričnete.
Buddha

Sploh mi ne pustijo, da grem svojo pot da naredim po svoje, da razmišljam po svoje, vedno morajo imeti nekaj proti,” je velikokrat slišati od ljudi ko se začno zavedati neskončnih manifestacij nedelovanja našega uma, naše (ego-ve) odtujenosti od samega sebe in s tem od celotnega vesolja.

Ampak kaj pomenijo zgornje beseda, kaj predstavljajo, kaj se skriva za njimi? Mar ni še vedno neko upiranje realnosti, pričakovanje da bi bile stvari drugačne, želja da bi me vsi pustili na miru in da bi končno lahko zaživel kot sam hočem, potreba da bi se vsi strinjali z menoj? Po drugi strani pa hočem, da se vsi strinjajo z menoj, druge preprečujem, skratka, počnem to, kar sam ne maram, da mi drugi počno..

Če gremo še korak dlje, kaj se skriva za vsemi temi pričakovanji in potrebami? Mar ni spet neko iskanje zunanjega vira, namesto, da bi poiskal vir odznotraj? Mar ni spet neko pričakovanje končne odrešitve v neki daljni prihodnosti in oddaljenem kraju, ko bodo stvari končno pošlihtane tako kot se spodobi, namesto da bi uvidel, da je ta trenutek že popoln? In tudi, mar ni odzadaj še vedno prisoten nek strah pred avtoritetami, neka neraziskana in podzavestna predpostavka, da moram vedno poslušati ljudi okoli sebe (sploh če so meni “nadrejeni”), da moram vedno iskati odgovore iz zunanjega vira, namesto da bi imel toliko poguma in zaupal samemu sebi?

Ali ni zanimivo, kako smo obrnjeni navzven, kako mislimo da moramo druge spreminjati, da bi lahko končno zaživeli v Miru? Če logično pogledamo ali ni lažje, da spremenim sebe oz. dopustim spremembam v sebi da se zgodijo, kajti tako imam le delo z enim človekom, če se obrnem navzven pa temu ni konca. Kot da bi neko bitje (ego) v meni hotelo tako stanje, se balo raziskovanja svoje notranjosti, kot da bi to pomenilo njegovo smrt, on pa hoče preživeti za vsako ceno, tudi za ceno notranjega miru..

Zaradi tega brez korenitih sprememb ne gre in nikoli me bo šlo, brez korenitih sprememb, ki pa je v končni fazi spremenjeno stanje zavesti, dvig nad to omejenost in nad ego, se bomo vedno ujeli v iste zanke in trike iste pogojenosti – z malenkost različno manifestacijo. Korenite spremembe pa se doseže le z obratom navznoter, veliko iskrenostjo ter odkritostjo do samega sebe in odločnostjo, da se ne zadovoljim z delnimi rezultati. Pravi kazalci so pri tem še kako koristni, vendar so še vedno zgolj kazalci, le prst, ki kaže proti Luni – te stvari je potrebno tudi ŽIVETI, ne le brati, razmišljati, pogovarjati se,…

The Beatles – Revolucija

..se lahko zgodi le od znotraj, le v glavi. Prava revolucija je duhovna revolucija ali če povem še drugače, prava revolucija je OSVOBODITI svoj UM, ni rešitve v negativnosti in uničevanju ter nato upati, da bo vse v redu. To je ugotovil tudi Bob Marley: “Rešite se umskega suženjstva, nihče, razen nas samih, ne more osvoboditi našega uma.” The Beatles-i pa porečejo tole: Continue reading

Kaj lahko JAZ naredim? Takoj ZDAJ!

Po ogledu vseh teh dokumentarcev in razmišljanj o teh stvareh je ena od prvih misli, ki se pojavijo, “kaj pa lahko jaz pri tem naredim, po možnosti takoj zdaj.” Res je, zelo malo lahko posameznik naredi pri družbenih spremembah, kajti te potrebujejo nek delež posameznikov, ki bodo to izpeljali.

Spreminjati drugih se pa ne da, na žalost ali na srečo se “na silo” (takšno in drugačno) ne da spreminjati drugih. Še pri samemu sebi težko uvedem kakšne nove navade, kako lahko to isto pričakujem od drugih? In ali mislim, da potem, ko se bodo drugi spremenili, da bo meni življenje lažje? Mar ni to zgolj nek izgovor, ki mi preprečuje, da grem še globlje? Je moje notranje stanje res odvisno od zunanjih dogodkov? Mnogi sicer pravijo da je, vendar nekaj mojstrov pravi da temu le ni tako. Je torej to trenutno moje notranje stanje ključ do lepše sedanjosti ali le na bolj prikriti način nadaljujem staro? Sem res prerasel ego, izvirni greh? Kajti če nisem, potem bom vedno znova ustvarjal stari svet – potrebno je iti še globlje.

Ampak ego je zvit, pravi: “Pa kaj meni pomaga moje stanje zavesti, če me bodo pa odtali od zunaj uničili. Ekonomija, zrak, voda, hrana,.. Nekaj je potrebno narediti.” Se delno strinjam, nekaj je potrebno narediti. Kajti nekdo mora začeti, nekdo mora pokazati na vse te probleme. Vendar je zelo ključno, s kakšno energijo se tega lotevam, kajti tako energijo kot dajem navzven, s tako energijo vplivam na druge in s tako energijo ustvarjam zunanje stvari. Kar je ustvarjeno v jezi/nezadovoljstvu, lahko prinese le jezo/nezadovoljstvo, kar temelji le na zunanjih spremembah brez globlje preobrazbe, je obsojeno na propad. Lep primer je komunizem.
Continue reading

Ali res rabimo ob-last?

Če malo bolj pomislim, res je, rabimo državo, rabimo zakon, kajti brez njega bi bila anarhija. Ljudje bi kradli en drugemu, čez naselje bi drveli tudi 150 če bi bilo potrebno, trgovine bi morale za svoj obstoj imeti lastno vojsko skorajda, le redki bi hodili v šolo, nihče ne bi hotel delati, sploh pa ne v proizvodnji in v ušivih službah, cele dneve bi le ležali na svojih kavčih in se debelili, tovarne bi zaprli, vsak bi imel pištolo doma ter ubil vsakega, ki bi ga grdo pogledal, veliko ljudi v sektorjih ekonomije/birokracije bi bilo brez dela, saj si ne predstavljam delujočega sistema brez novodobnega suženjstva, skratka vsak bi počel kar se mu zljubi, to je pa večinoma lenoba ali huliganstvu – po domače povedano, zavladal bi red ulice, spet bi se uveljavila moč fizično močnejšega. Skratka, ta sistem, v katerem večina ljudi godrnja na svojem delavnem mestu, je nezadovoljna s samim seboj ter vsemi ostalimi, bi se v trenutku zrušil in zavladala bi anarhija, na religijo in grehe bi pa tudi dokaj hitro pozabili.

Torej je res, oblast (tako verska kot politična) je naš rešitelj, vladavina zakona drži ta kar v redu delujoči sistem skupaj. Torej vsi v en glas trikrat hip hip hura oblast in vse politike, duhovnike, javno uslužbence, ekonomiste, marketing, policijo, zakonodajalce,.. Tri štiri: “Hip hip, HURA! Hip hip HURA!! Hip hip HURA!!!!!!!”

AMPAK… Hja, Continue reading

Pravi pomen (izvirnega) greha

Greh danes standardno pomeni nekaj hudo narobe narediti, toliko hudo narobe narediti, da se je potrebno takoj spovedati najbližjemu duhovniku, sicer lahko za celo večnost pristaneš v peklu. Ampak to je napačna interpretacija, kajti staro-grški izraz za greh je veliko bližje izrazu zgrešiti bistvo, tako kot lokostrelec zgreši tarčo.

Torej nič hudega, le zgrešil si bistvo, bistvo svojega obstoja, bistvo življenja na Zemlji. Zgrešeno bistvo pomeni živeti v strahu in poželenju, neskončna psihološka lakota po več, delitev na moje in tvoje, ločevanje na naše in njihove, nenehno pritoževanje in godrnjanje, identifikacija s stvarmi, telesom, vlogami, mislimi. Lahko rečemo, da se to med drugim kaže v sedmih smrtnih grehih: napuhu, pohlepu, pohoti jezi, požrešnosti, zavisti in lenobi. Seveda pa se kaže še v marsičem drugem, recimo potreba po (pre)moči, strah da bom nadvladan in potreba po nadvladi drugih. Če povemo bolj strokovno, zgrešeno bistvo življenja pomeni živeti pod diktaturo ega.

To ni neka znanost, kajti če vsak sam pogleda vase, vidi, da mu tak način bivanja ne prinaša nič dobrega, da v notranjosti v resnici trpi. A le redki so dosti pogumni, da si to priznajo in se odločijo iskati rešitve – oziroma so v to primorani. Drugi pa so na žalost navajeni potrpeti, navajeni prenašati muke celo življenje, brez da bi iskali rešitve. Konec koncev bodo za to nagrajeni v nekem oddaljenem prostoru, nebesih.

Izvirni greh

Živeti pod diktaturo ega je izvirni greh. V bibliji piše, da sta Adam in Eva jedla iz drevesa spoznanja (genesis 3:5), spoznala sta “dobro in hudo.” Z drugimi besedami povedano, rodilo se je razmišljanje in verjetno zelo kmalu, sta se identificirala s tem glasom v glavi ter tako pozabila na svojo pravo neskončno naravo. Rodil se je ego z vsemi svojimi posledicami.

Česarkoli se bomo lotili, če se ne bomo rešil izvirnega greha, bom vedno ustvarjal isto zlo, iste probleme, isto zgrešeno delovanje. Continue reading

V dolg zaupamo

Ste kdaj mogoče pogledali, koliko so razno razne države v dolgovih? Jaz sem nedavno in nisem mogel verjeti temu kar vidim.

        država zunanji dolg
(milijon US$)    
datum
Svet 44,620,000 2004
1 United States 12,249,418 30 June 2007
2 United Kingdom 8,280,000 30 June 2006
3 Germany 3,904,000 30 June 2006
5 Italy 1,957,000 30 June 2006
10 Switzerland 1,077,000 30 June 2006
14 Austria 593,900 30 June 2006
19 China 305,600 2006
42 Saudi Arabia 47,390 2006
50 Croatia 33,090 30 June 2006
56 Slovenia 27,630 30 June 2006

Se zavedamo, da je to zelo resen problem? In če se tega zavedamo, bomo kaj naredili, da bomo začeli razmišljati v tej smeri. Kajti ekonomija je kralj, denar določa in kupi vse, pomanjkanje denarja onemogoča dostojno življenje. Grozljivo je to, da še posebej v ZDA veliko ljudi ogromno dela, s tem denarjem pa komaj da odplačujejo nabrane dolgove. Da ne omenjam vsiljivo industrijo kreditnih kartic, ki ljudstvo na dolgi rok le še bolj obuboža.

Imajo torej države resne načrte, kako se bodo rešile dolga? Kajti ta dolg je potrebno odplačevati z obrestmi vred in verjetno gre za to kar nekaj davko-plačevalskega denarja. Če dolg neprestano raste, kaj to pomeni za trajnostni razvoj, je sploh možen?

Presenetljivo je to, da niso samo vse države v dolgovih, tudi večina korporacij, podjetij in družin je v dolgovih. Kako je to mogoče? Kje je toliko denarja, kdo ima ves ta denar, da vse to pokrije? Kaj se bo zgodilo, če bi bil hipotetično ves dolg odplačan? Je res, da tedaj ne bo denarja, ker je danes denar ustvarjen kot dolg?

Nisem ekonomist niti se ne mislim pretirano poglabljati v rešitve tega problema. Se mi zdi pa to kljub vsemu precej velik problem in bi rad slišal kakšnega strokovnjaka z ekonomskega področja, kako bomo to konkretno rešili? Ali je bolj verjetno, da je samo še vprašanje časa, kdaj se bo vse sesulo? No, pa saj rešitve obstajajo, le političnega in bankirskega interesa ni, javnost pa za ta denarni sistem niti ne ve.

Ob tem se spomnite na vsa dobronamerna prizadevanja za odpravo revščine ter tako imenovano dobrodelnost. Ker dolgovi iz meseca v mesec rastejo, dolg pa pomeni suženjstvo, potem je očitno, da je potrebno za bolj prijazno prihodnost VSEM ljudem poiskati rešitve, ki bodo segale do samih temeljev našega denarnega sistema, mislim da ni dovolj le preusmeritev sredstev, čeprav se zgolj v številkah to da narediti.

Za transformacijo sistema pa je potrebno informirati čim večje število ljudi, kajti konkretne spremembe se lahko zgodijo le od spodaj navzgor. Oziroma dvomim, da so sploh mogoče. Kar je potrebno v tem trenutku je to, da se čim bolje pripravimo na ekonomski zlom.
Continue reading

Smiselnost ideje Novega, boljšega sveta

Sprehajam se po Ljubljani in gledam vse te zasanjane ljudi, ter se sprašujem, če bo sploh kdaj mogoče imeti raj na Zemlji, nova doba in vso to sranje. Ali je to sploh mogoče imeti na tem svetu? Za malo časa me pomiri misel, da se kar precej ljudi ukvarja z duhovnostjo, 7% naj bi bila kritična masa (140 tisoč Slovenk in Slovencev), a me spet obda obup, ker je to zelo plitva duhovnost, še vedno močno pod vplivi ega.

Ob vsem tem se sprašujem ali je bilo sploh kdaj mišljeno, da bi imeli raj na Zemlji? Ali je to zgolj neka izmišljotina, ki si jo izmislili ljudje, ki lajšajo svoje bolečine. Namesto nebes po smrti so si izmislili boljši svet v prihodnosti, ter vsak po svoje deluje v tej smeri. Nekateri pri tem niti ne izbirajo sredstev.

Potem se pa spomnim vseh misli mojstrov modrosti v stilu; “vse v redu“, “vsi ljudje so v redu taki kot so“, “vsi ljudje smo enaki“, “nihče ni višji od drugega, ker smo konec koncev vsi izraz ene božanske energije.” Če torej obsojam katerega koli izmed teh ljudi, obsojam vso stvarstvo, obsojam to božansko ustvarjalno iskro.
 

In ravno to se mi zdi smisel vse te igrice, ki se ji reče življenje. Ne da bomo ustvarili popolni svet, kjer bo vsem luštno, vendar da preko vseh teh preizkušenj in pasti človek uspe najti svojo notranjo mirnost in posledično harmonijo z vsem okoljem. To pomeni ne tlačiti druge v drek, da uspeš, ne obsojati drugih, ne bežati od sveta v jame in gore, ne obupavati.

Karkoli človek že počne, naj ne bo smisel za dosego cilja, vendar izpolnjujoče že samo po sebi. Torej če vodim tečaje ali pišem tekste, to počnem zaradi sebe, ker me to izpolnjuje in ne zaradi nekoga drugega, da ko bo pa več takih bo pa srečnejši in boljši svet – karkoli že to pomeni. Če pa se kdo najde v tem pisanju, in je pripravljen prisluhniti je pa toliko bolje. Continue reading