Tag Archives: sedanji trenutek

Kdo je Bog? Kaj je Bog?

Kaj meni predstavlja beseda Bog? Dobim sliko nekega človečka na nebu, ki gleda in opazuje vsako mojo potezo, in če kaj narobe naredim me pošlje v pekel? S tem da imam možnost večnega življenja v prelepih Nebesih, če bom delal točno tako kot on reče, hodil ob nedeljah k maši, hodil k spovedi, predvsem pa denarno podpiral cerkveno institucijo. Kakršnikoli dvomi so močno nezaželjeni, kar piše v Bibliji je sveto in da pridem v Nebesa je potrebno brezpogojno verovanje.

Neumnosti pri tem so neštete, a se bom osredotočil zgolj na eno – slepo verovanje v Boga mi čisto nič ne pomaga. Še vedno trpim, še vedno se pritožujem nad tem kar je, še vedno čakam na odrešitev v nekem oddaljenem prostoru in času, še vedno iščem moč zunaj sebe, še vedno se dogajajo vojne a tokrat v imenu Boga, še vedno se čutim nemočnega,…. Mogoče mi da malo potuhe v težkih trenutkih, to je pa tudi vse. Popolnoma nobene praktične uporabe – no, mogoče edino ta, da lahko potem druge prepričujem in se z drugimi pregovarjam o Bogu, se jim čutim nadrejenega.

Bog proti človeku. Človek proti Bogu. Človek proti naravi. Narava proti človeku. Narava proti Bogu. Bog proti naravi. Zelo smešna religija.
Daisetz T. Suzuki

Človek je ustvaril Boga po svoji podobi. Večno, neskončno in neopisljivo je zmanjšal v miselni idol, v katerega je potrebno verjeti in častiti kot ‘mojega boga’ ali ‘našega boga.’
Eckhart Tolle

Ko vidim neumnosti tega sistema, se zatečem k ateizmu in religiji uradne masovne (main-stream) znanosti. Sedaj nimam Boga, vse kar ne zaznam s čutili in kar se ne da izmeriti nič ne velja, človek in vesolje je zgolj plod neke kozmične nesreče. Smo brezvezna bitja v nesmiselnem vesolju, ločeni od vsega ostalega, sami svoja enota, vržena v ta svet. Kaj mi prinaša to verjetje, ta dogma? Identično zgornjemu prepričanju; naredi me nemočnega, nesmiselnega, čisto vse je odvisno od mene, stvari je potrebno imeti pod kontrolo,…. V obeh primerih tudi velja, da nisem pripravljen raziskati nasprotnega (dogmatičnost) – svojega prepričanja se tako močno slepo oklepam, kot da bi bilo od tega odvisno moje življenje.

Prava definicija Boga preko religije in ateizma

Kot smo videli, sta obe obliki verovanja zelo podobni – druga plat istega kovanca. Vprašanje, ki se sedaj postavlja je, ali je to vse, ali obstaja še tretja pot? Kajti če je človek iskren do samega sebe lahko vidi, da nekaj manjka, sluti, da mora obstajati še mnogo, mnogo več kot le slepa religija ali slepi ateizem. In res je, občutek ne vara,… Prav tako je presenetljivo, da so to ugotovili že mnogi ljudje, pa tega nismo nikoli slišali. Kaj ti ljudje pravijo o Bogu?

Otroci, vi ste od Boga in ste premagali take preroke, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu.
Janez, 1. 4:4

Bog je metafora za tisto, kar presega vse ravni intelektualnega razuma. Tako enostavno je to.
Joseph Campbell

Božje Kraljestvo je v tebi… in v vseh bitjih.
Leo Tolstoj

ENOST vsega, kar obstaja: vse je Bog, vsi smo Bog, le nivo zavedanja je različen. Ko spoznaš Resnico, spoznaš, da si eno z vsem – v vsakem bitju vidiš Boga, vidiš Sebe, vidiš, da je bila ločenost samo navidezna, v tvojem umu.
Igor Kononenko

Ljudje pridejo k meni in me vprašajo: “Hočemo znanje o Bogu – kje je Bog?” Hja, vprašanje je naravnost absurdno. KJE GA NI? Vi vprašate KJE on je; morate biti mrtvo slepi. Ga res ne vidite? Vedno On je! V drevesu in v pticah, v živalih, v reki, v gori, v moškemu, v ženski.. povsod On je. Vzel je tako veliko oblik da vas obkroža, da pleše okoli vas. Od povsod vas pozdravlja “ŽIVIJO!” a vi ne poslušate. Od vsepovsod vas On kliče. Od vsepovsod vas vabi: “Pridi k meni!” Ampak vi imate nekako oči zaprte, ali pa imate zavezane oči – nikamor ne pogledate.”
Osho

Iz vseh teh citatov je razbrati, da je Bog nekaj, kaj je vedno prisotno, nekaj kar je v vsakem živem bitju, v vsaki stvari, nekaj, kar je v odzadju vsake manifestirane stvari, nekaj, kar podpira in omogoča manifestirano. Težko razumljivo? Tako kot tišina omogoča zvoku, da se izrazi; tako kot praznina v sobi omogoča, da jo lahko napolnimo; tako je tudi z nemanifestiranim, ki manifestiranemu omogoča, da obstaja. Nemanifestirano je nekaj, kar je večno, nekaj kar je neuničljivo, nekaj kar je vedno bilo in vedno bo, nekaj kar je skupno vsem nam. To je tisto, čemur pravijo Bog, Boginja, Vri, Tišina, Praznina, Prisotnost, Enost, Mir, Ljubezen,… in ta je skupen vsem nam, ta je bistvo vseh živih bitij in vseh stvari.

Čemu bi sploh bil Bog ločen od česarkoli, kako sem lahko jaz ločen od Vesolja? Mar ni takšen koncept plod neskončne omejenosti? Če Boga ni v naravi, če ga ni v živalih, če ga ni v mladičkih, če ga ni v otrocih, če ga ni v zaljubljeni ženski, če ga ni znotraj mene, potem Boga ni nikjer. In da je dostop do Boga možen le preko zanikanja in nasprotovanju življenja je norost – pot do Boga je čez življenje, preko narave, živali, odnosov, ne mimo tega. Continue reading

Zakaj utopične vizije vedno propadejo

Nobeno dejanje ljubezni ne more zrasti iz občutka krivde, strahu ali praznine srca, tako kot ne more nikakršnih tehtnih načrtov za prihodnost delati nekdo, ki ni sposoben živeti v tem trenutku.
Alan Watts

ali po možnosti ustvarijo še hujše stanje kot je bilo? Zaradi tega, ker ne upoštevajo osnovnih principov Življenja, ker izhajajo iz EGA, ker iščejo odrešitev nekje kjer ne obstaja – v prihodnosti. “Danes svet kakršen je ni v redu, vendar če bomo trdo delali, se matrali, se odrekali, dali vse od sebe, tudi za ceno cilja včasih kaj bolj ali manj groznega naredili, bomo ustvarili lepo/lepšo prihodnost za vse.

Kot prvo, potrebno se je zavedati, da je v življenju sedanji trenutek vse kar obstaja, vse kar obstaja je tukaj in zdaj; preteklost in prihodnost sta le v glavi, nihče ju še nikoli ni direktno izkusil – vedno ju izkusimo kot ZDAJ. Zato je tako pomembno, da nas to kar delamo že izpolnjuje v tem trenutku, ali če povem še drugače: Pot je cilj. Kakršna energija in sredstva bodo uporabljena na poti, takšen bo tudi cilj. Zato velja:

Sredstva in cilj so eno. In če sredstva niso pripomogla k človeški sreči, niti cilj ne bo.
Eckhart Tolle

Tudi pri teh utopičnih vizijah se kaže, da bi ljudje radi marsikaj imeli, a le malo za to naredili. Nič koliko ljudi pričakuje nenadno odrešitev, prihod neke vesoljske ladje, ki bo vse popravila, prihod nekega odrešenika, ki bo PONOVNO odrešil svet. Kako lepo je slediti in nič narediti z lastno iniciativo, kako lepo je poslušati ukaze in biti ovca – vse za ceno, da se izognemo napakam, če se pa že zgodijo, so pa tako ali tako za to krivi/odgovorni drugi. To je lepo vidno na televiziji v filmih kot je Das Experiment ali oddajah tipa Big Brother, najdemo pa tudi v vsakodnevnem (slepem) sledenju ukazom na delovnem mestu: “Samo ukaze izpolnjujem, jaz bi sicer naredil drugače, ampak takle mamo. Jaz sem tukaj popolnoma nemočen.

Prihodnost nas nikoli ni in tudi nikdar ne bo osvobodila, osvobodi nas lahko le sedanji trenutek. Ali kot pravi Jezus v Lukovem evangeliju (17:20): “Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. Tudi ne bodo govorili: ‘Glejte, tukaj je’ ali ‘Tam je,’ kajti božje kraljestvo JE med vami.Continue reading

Miroljubni bojevnik

Miroljubni Bojevnik (Peaceful Warrior)Film Miroljubni bojevnik (Peaceful Warrior) je eden najboljših filmov, ki dvigajo zavest in nazorno prikaže življenjske resnice. Predvsem resnici “pot je cilj” in “sedanji trenutek je vse kar obstaja.”

Priporočam ga predvsem ljudem z velikimi življenjskimi pričakovanji; vsem mladim, športnikom, uspešnim podjetnikom,.. Oziroma vsem ljudem, ki mislijo, da rabijo (le še eno) stvar/osebo/dogodek, da bodo do konca življenja srečni.

Najbolj pa me je pri tej zgodbi navdušilo to, da je Dan študent, ki ima VSE; dobro telo, veliko denarja, uspešen je v šoli, veliko prijateljev, punce ga obožujejo,.. A kljub vsemu ga nekaj globoko v sebi muči, čez dan si tega ne prizna, ponoči pa zaradi tega težko spi. V iskanju odgovorov naleti na človeka, ki mu razkrije modrosti življenja. Continue reading

Duhovnost VS religija

Mnogi so odraščali v krščanskih družinah ter kmalu, zaradi samostojnega mišljenja, spoznali, da je verjetje, ki jo uči in zahteva krščanstvo neumnost. Veliko je nelogičnih stvari, nesmiselnih prepovedi in omejitev, ki – na primeru naših babic in dedkov vidimo – da ne služijo v dobro človeka tako kot bi si morda kdo predstavljal. Zaradi vsega tega se je večina zatekla k znanosti, evolucijski teoriji in ateizmu. Na boga, neko višjo inteligenco, je večina čisto pozabila in jo ovrgla – vsaj zavestno. Tako kot slepa religija, tudi ta skrajnost človeku in njegovemu razvoju dokaj malo koristi – strah (predvsem pred smrtjo), nenehna potreba po več, veliko stresa in posledično čedalje več bolezni, če naštejem zgolj nekaj pokazateljev. Nekaj ključnega smo pozabili, to je jasno.

Če se vrnem k religiji, kaj sploh pomeni ta beseda v vsakodnevni rabi? Religija je nek nek SISTEM PREPRIČANJ, v katerega je potrebno brezpogojno verjeti, vsak dvom je napad na Boga samega, zatorej nezaželjen in preganjam. Take, kateri v te stvari ne verjamejo, jih je potrebno za vsako ceno prepričati, pokristjaniti, če pa to ne gre, pa ubiti, pregnati, (na bolj ali manj blag način) sovražiti ali vsaj prezirati.

Religija trdi, da je edino nahajališče Boga v cerkvi (pri oltarju), ki so jo oni zgradili. Nikjer drugje ni mogoče najti Boga, ne v naravi, ne v živalih, ne v sočloveku, niti ne v samemu sebi. Kajti Bog se lahko razodene edino preko ljudi, ki so povezani s Cerkvijo ter delujejo v cerkvi, edino oni so glasniki Boga, zatorej lahko Boga srečam le posredno preko teh ljudi. Malo sicer pomaga tudi, če si kupim kakšen spominek katerega častim kot medij za Boga. Če pa hočem imeti sploh kakšno upanje, da tudi jaz spoznam Boga, moram brezpogojno slediti edini zato pristojni avtoriteti – Cerkvi, kajti to je ena in edina pot do Boga.

Religija ne spozna, kako omejena sta misel in beseda, kako omejeno je verovanje brez lastne izkušnje. Kajti ne glede na to, kako dober je sistem prepričanj (religija) – Budizem/Hinduizem, se preko njega ne da spoznati Boga, kajti ta predstava/misel, ki jo imaš o Bogu je tvoja največja ovira. Preko misli se ne da spoznati Boga, ne da se spoznati bistva življenja, misel ni radostna niti ne ljubi. Misel/beseda brez globljega razumevanja, je le mrtva črka na papirju le mrtev glas, kateri nima energije, ker pa ni energije pa tudi ni moči za globlja spoznanja, za preobrazbo zavesti v končni fazi.

Neverjetno je to, kako ljudje trmasto vztrajajo pri teh sistemih prepričanj, čeprav skozi življenje vidijo, da jim to prav nič ne koristi. Sprašujem se, koliko trpljenje človek še rabi, da opusti ničvredna prepričanja in začne iskati druge poti oziroma se poglobiti. Kako so bile religije ustvarjene je druga pesem, a prav tako zgoraj napisano ne zanika, da v religijah ni nič svetega, da religija nima moči preobrazbe – še kako jo ima, vendar ne taka kot je predstavljena in razumljena v javnosti. Vendar o teh dveh stvareh kdaj drugič.
 

Duhovnost na drugi strani je čisto nasprotje religije. Duhovnost pravi: “Bog je vsepovsod Continue reading

Pravi pomen (izvirnega) greha

Greh danes standardno pomeni nekaj hudo narobe narediti, toliko hudo narobe narediti, da se je potrebno takoj spovedati najbližjemu duhovniku, sicer lahko za celo večnost pristaneš v peklu. Ampak to je napačna interpretacija, kajti staro-grški izraz za greh je veliko bližje izrazu zgrešiti bistvo, tako kot lokostrelec zgreši tarčo.

Torej nič hudega, le zgrešil si bistvo, bistvo svojega obstoja, bistvo življenja na Zemlji. Zgrešeno bistvo pomeni živeti v strahu in poželenju, neskončna psihološka lakota po več, delitev na moje in tvoje, ločevanje na naše in njihove, nenehno pritoževanje in godrnjanje, identifikacija s stvarmi, telesom, vlogami, mislimi. Lahko rečemo, da se to med drugim kaže v sedmih smrtnih grehih: napuhu, pohlepu, pohoti jezi, požrešnosti, zavisti in lenobi. Seveda pa se kaže še v marsičem drugem, recimo potreba po (pre)moči, strah da bom nadvladan in potreba po nadvladi drugih. Če povemo bolj strokovno, zgrešeno bistvo življenja pomeni živeti pod diktaturo ega.

To ni neka znanost, kajti če vsak sam pogleda vase, vidi, da mu tak način bivanja ne prinaša nič dobrega, da v notranjosti v resnici trpi. A le redki so dosti pogumni, da si to priznajo in se odločijo iskati rešitve – oziroma so v to primorani. Drugi pa so na žalost navajeni potrpeti, navajeni prenašati muke celo življenje, brez da bi iskali rešitve. Konec koncev bodo za to nagrajeni v nekem oddaljenem prostoru, nebesih.

Izvirni greh

Živeti pod diktaturo ega je izvirni greh. V bibliji piše, da sta Adam in Eva jedla iz drevesa spoznanja (genesis 3:5), spoznala sta “dobro in hudo.” Z drugimi besedami povedano, rodilo se je razmišljanje in verjetno zelo kmalu, sta se identificirala s tem glasom v glavi ter tako pozabila na svojo pravo neskončno naravo. Rodil se je ego z vsemi svojimi posledicami.

Česarkoli se bomo lotili, če se ne bomo rešil izvirnega greha, bom vedno ustvarjal isto zlo, iste probleme, isto zgrešeno delovanje. Continue reading

Skrivnosti besed – sedanjost

Sedanjost prevedena v angleščino postane ‘present.’ Ampak ‘present’ prav tako pomeni:
– prisoten, navzoč
– darilo

Pomeni še dve druge stvari, vendar predvsem trojica “sedanjost – prisotnost – darilo” pove zelo veliko. Tu notri se skriva enih največjih resnic; sedanji trenutek je največje darilo, ker je konec koncev vse kar obstaja. Kadar smo v sedanjem trenutku, smo pozorni, smo s tem kar se dogaja in to je izjemno olajšanje, to je izjemno darilo. Kajti tedaj vstopimo v območje brezčasnega, ko minute in ure kar minevajo, v območje sreče in veselja in miru in ljubezni. To je meditacija.

Kako pa to nekdo doseže je pa od vsakega posameznika odvisno, kajti brez meditacije ni življenja. Alkohol, adrenalin, droge, igrice, filmi, muzika, knjige.. vse to nas popelje v sedanji trenutek, v prisotnost, v območje brezčasnega in brezčasno je največje darilo.

Modrosti dneva – Skrbi

žarnicaČe ne morate zaspati ali se nasploh preveč sekirate zaradi jutrišnjega dne, se spomnite na tole zgodbico:

Sovražniki so ujeli Japonskega bojevnika in ga vrgli v ječo. Tisto noč ni mogel zaspati, ker se je bal, da ga bodo naslednji dan zaslišali, mučili in ubili. Nato so besede Zen mojstra prišle do njega, “Jutrišnji dan ni resničen, je iluzija. Edina resničnost je ZDAJ.” S pozornostjo na teh besedah je bojevnik postal miren in zaspal.

Podobno pravi Gandhi:

Danes je jutri zaradi katerega si skrbel včeraj. Je bilo vredno?

Ali pa neznani avtor:

Skrbi so kot gugalni stol. Dajo ti nekaj za delati, a te nikamor ne pripeljejo.

Koliko časa še rabiš?

Večina še vedno misli, da rabi več časa da se prebudi, postane bolj pozorna, bolj prijazni do okolice, da sprejme ta trenutek ZDAJ, bolj duhovna ali karkoli že. Tipična reakcija takega človeka na nek dogodek je: “Tega pa ne bom sprejel, danes ne, mogoče jutri. Danes se mi še ne da, jutri ko bom imel več energije bom lahko to storil, danes ne.

Vse kar v resnici počne tak človek je, da slepi samega sebe. Ko reče “jutri”, je to mišljen čas, ki ne obstaja. Danes je nedelja, “jutri” ponedeljek, vendar je tu hakeljc, da ta “jutri” ne pomeni ponedeljka, ampak pomeni “jutri,” ki nikoli ne pride. V ponedeljek spet pomisli, da bi se začeli učiti, in spet pride nekaj drugega in spet rečete, “jutri” bom. Spet misli, da “jutri” pomeni torek, a ta vaš “jutri” dejansko pomeni nikoli.

Vedno je “jutri” in ta “jutri” je že tako usidran v zdravo pamet, da se zdi nekaj čisto običajnega. Kar poglejte svoje življenje, koliko je bilo takih stvari, ko ste rekli “jutri”, pa niso nikoli prišle. Ali pa vprašajte študenta, ki pravi “jutri” se bom začel učit.” Nikoli se ne začne učiti, ker je vedno “jutri”, kjerkoli je, je vedno “jutri”, kadarkoli se spomni da bi se učil, je vedno “jutri.”

Zakaj pa ne že danes? “Ah, danes se mi ne da, ni vreme najboljše in imam druge stvari za počet. Glih en dober film in ena tekma je na sporedu, bom jutri.” Česa te je strah, česa se bojiš? Skoči v vodo in plavaj! Dlje ko boš čakal, večje bo odlašanje, večji bo strah. SKOČI! Continue reading