Tag Archives: utopija

Brez korenitih sprememb ne bo šlo

Samo dve napaki lahko storite na poti do resnice: da ne greste do konca ali da ne pričnete.
Buddha

Sploh mi ne pustijo, da grem svojo pot da naredim po svoje, da razmišljam po svoje, vedno morajo imeti nekaj proti,” je velikokrat slišati od ljudi ko se začno zavedati neskončnih manifestacij nedelovanja našega uma, naše (ego-ve) odtujenosti od samega sebe in s tem od celotnega vesolja.

Ampak kaj pomenijo zgornje beseda, kaj predstavljajo, kaj se skriva za njimi? Mar ni še vedno neko upiranje realnosti, pričakovanje da bi bile stvari drugačne, želja da bi me vsi pustili na miru in da bi končno lahko zaživel kot sam hočem, potreba da bi se vsi strinjali z menoj? Po drugi strani pa hočem, da se vsi strinjajo z menoj, druge preprečujem, skratka, počnem to, kar sam ne maram, da mi drugi počno..

Če gremo še korak dlje, kaj se skriva za vsemi temi pričakovanji in potrebami? Mar ni spet neko iskanje zunanjega vira, namesto, da bi poiskal vir odznotraj? Mar ni spet neko pričakovanje končne odrešitve v neki daljni prihodnosti in oddaljenem kraju, ko bodo stvari končno pošlihtane tako kot se spodobi, namesto da bi uvidel, da je ta trenutek že popoln? In tudi, mar ni odzadaj še vedno prisoten nek strah pred avtoritetami, neka neraziskana in podzavestna predpostavka, da moram vedno poslušati ljudi okoli sebe (sploh če so meni “nadrejeni”), da moram vedno iskati odgovore iz zunanjega vira, namesto da bi imel toliko poguma in zaupal samemu sebi?

Ali ni zanimivo, kako smo obrnjeni navzven, kako mislimo da moramo druge spreminjati, da bi lahko končno zaživeli v Miru? Če logično pogledamo ali ni lažje, da spremenim sebe oz. dopustim spremembam v sebi da se zgodijo, kajti tako imam le delo z enim človekom, če se obrnem navzven pa temu ni konca. Kot da bi neko bitje (ego) v meni hotelo tako stanje, se balo raziskovanja svoje notranjosti, kot da bi to pomenilo njegovo smrt, on pa hoče preživeti za vsako ceno, tudi za ceno notranjega miru..

Zaradi tega brez korenitih sprememb ne gre in nikoli me bo šlo, brez korenitih sprememb, ki pa je v končni fazi spremenjeno stanje zavesti, dvig nad to omejenost in nad ego, se bomo vedno ujeli v iste zanke in trike iste pogojenosti – z malenkost različno manifestacijo. Korenite spremembe pa se doseže le z obratom navznoter, veliko iskrenostjo ter odkritostjo do samega sebe in odločnostjo, da se ne zadovoljim z delnimi rezultati. Pravi kazalci so pri tem še kako koristni, vendar so še vedno zgolj kazalci, le prst, ki kaže proti Luni – te stvari je potrebno tudi ŽIVETI, ne le brati, razmišljati, pogovarjati se,…

Zakaj utopične vizije vedno propadejo

Nobeno dejanje ljubezni ne more zrasti iz občutka krivde, strahu ali praznine srca, tako kot ne more nikakršnih tehtnih načrtov za prihodnost delati nekdo, ki ni sposoben živeti v tem trenutku.
Alan Watts

ali po možnosti ustvarijo še hujše stanje kot je bilo? Zaradi tega, ker ne upoštevajo osnovnih principov Življenja, ker izhajajo iz EGA, ker iščejo odrešitev nekje kjer ne obstaja – v prihodnosti. “Danes svet kakršen je ni v redu, vendar če bomo trdo delali, se matrali, se odrekali, dali vse od sebe, tudi za ceno cilja včasih kaj bolj ali manj groznega naredili, bomo ustvarili lepo/lepšo prihodnost za vse.

Kot prvo, potrebno se je zavedati, da je v življenju sedanji trenutek vse kar obstaja, vse kar obstaja je tukaj in zdaj; preteklost in prihodnost sta le v glavi, nihče ju še nikoli ni direktno izkusil – vedno ju izkusimo kot ZDAJ. Zato je tako pomembno, da nas to kar delamo že izpolnjuje v tem trenutku, ali če povem še drugače: Pot je cilj. Kakršna energija in sredstva bodo uporabljena na poti, takšen bo tudi cilj. Zato velja:

Sredstva in cilj so eno. In če sredstva niso pripomogla k človeški sreči, niti cilj ne bo.
Eckhart Tolle

Tudi pri teh utopičnih vizijah se kaže, da bi ljudje radi marsikaj imeli, a le malo za to naredili. Nič koliko ljudi pričakuje nenadno odrešitev, prihod neke vesoljske ladje, ki bo vse popravila, prihod nekega odrešenika, ki bo PONOVNO odrešil svet. Kako lepo je slediti in nič narediti z lastno iniciativo, kako lepo je poslušati ukaze in biti ovca – vse za ceno, da se izognemo napakam, če se pa že zgodijo, so pa tako ali tako za to krivi/odgovorni drugi. To je lepo vidno na televiziji v filmih kot je Das Experiment ali oddajah tipa Big Brother, najdemo pa tudi v vsakodnevnem (slepem) sledenju ukazom na delovnem mestu: “Samo ukaze izpolnjujem, jaz bi sicer naredil drugače, ampak takle mamo. Jaz sem tukaj popolnoma nemočen.

Prihodnost nas nikoli ni in tudi nikdar ne bo osvobodila, osvobodi nas lahko le sedanji trenutek. Ali kot pravi Jezus v Lukovem evangeliju (17:20): “Božje kraljestvo ne pride tako, da bi zbujalo pozornost. Tudi ne bodo govorili: ‘Glejte, tukaj je’ ali ‘Tam je,’ kajti božje kraljestvo JE med vami.Continue reading