Tag Archives: zavedanje

Pomen 7ih odstotkov kot kritične mase

Dosti je govora o zadostnem številu ljudi, o tako imenovani kritični masi za manifestiranje sprememb tudi v širši družbi. Nekje sem slišal številko 7% – kaj torej pomeni ta številka?

Slovencev je približno 2 milijona, 7% nanese 140 tisoč ljudi. Populacija sveta je 6 milijard, 7% od tega je 420 milijonov prebivalcev planeta Zemlje. Se še komu zdijo te številke precej velike? Na primer, video Steva Jobs-a, ki je kar lepo krožil po Sloveniji ima 70 tisoč gledanosti, torej ravno polovico kritične mase, ob tem da je potrebno upoštevati, da so nekateri gledali večkrat, nekateri verjetno niso pogledali od konca. Ključni del Zeitgeist-a, je dosegel gledanost 40 tisoč..

Pa tudi med temi ljudmi, koliko je res takšnih, ki doživeli notranjo preobrazbo, ki so prerasli ego? Ali pa sem preveč zahteven in niti ni poante v popolni preobrazbi ega pri kritični masi, temveč le v naslednji stopnički zavedanja, ki pa kljub vsemu močno ublaži sedanje posledice delovanja pod vplivom pogojenih vzorcev. Kar pomeni, da delček Zavesti le sije v ta svet.

Še druga zanimiva posledica 7 odstotkov; 7% je 7/100, kar je približno 1/14, to pa pomeni, da mora biti za dosego kritične mase Continue reading

Reakcijski čas zavedanja

Ko se začnem zavedati svoje pogojenosti, svojega življenja na avtopilotu pod vplivom starih vzorcev, pod vplivom ega, vidim, da je tega ogromno. Še hujše je spoznanje, da četudi vem vse te stvari, se jih zavedam, še vedno padem pod njihov vpliv.

To lepo kaže na to, kako globoko zakoreninjene so te navade. Kljub branju pravih duhovnih knjig, kljub dnevni telesni vadbi, kljub meditaciji, kljub nekaterim tečajem,.. še vedno pride do avtomatične pogojene reakcije, delovanja. Videnju vsega tega dogajanja mora slediti sprejemanje. Če se sedaj tolčem po glavi in obtožujem, kako sem toliko nesposoben, da še vedno nisem tega prerasel, sem na dobri poti, da si močno otežim napredek. Ego ljubi probleme, ego ljubi težave in pritoževanje. Kaj si s tem naredim, če se v to past ujamem? Nekaj časa to delam, potem pa ker ni briljantnega napredka vse skupaj opustim, ker tako ali tako ne deluje.

Vsaj ne deluje tako kot bi sam hotel. Ne deluje po mojih pričakovanjih, ne deluje absolutno, ne deluje neprestano. Spregledam pa dejstvo, da živim veliko bolj mirno življenje, da me situacije težje vržejo iz tira, in tudi ko padem pod vpliv avtopilotskih reakcij, se jih nekaj časa po dogodku zavedam. Jih prepoznam kot stare pogojene reakcije – to pa je pohvale vreden napredek in ena najpomembnejših stvari, ki se človeku na začetku poti zgodi; da prepozna pogojene reakcije kot pogojene reakcije in ne kot bistven del svoje eksistence. Če pogledamo večino ljudi, se niti ne zaveda, da reagirajo (in so reagirali) pod vplivom starih vzorcev. Kaj pa je tisto, kar vidi te pogojene reakcije? Je to pogojena reakcija ali je to dokaz prisotnosti globlje dimenzije?

Več ko bom bral duhovnih knjig, meditiral, meditiral tudi čez dan, večkrat ko se bom zavedal pogojene reakcije (ne glede na to, kako dolg je reakcijski čas zavedanja, kako dolgo traja da se tega zavem) bližje bom izvoru te pogojenosti, krajši bo reakcijski čas. Postopoma bom prišel do tega, da se bom pogojenosti zavedal kmalu po dogodku, med dogodkom, v trenutku ko hočem reagirati,.. vse dokler ne bom prost te pogojenosti.

Zatorej je vsak tak trenutek zavedanja velik uspeh, ne glede na to, kdaj po dogodku se pojavi. Korak za korakom, pa je uspeh zagotovljen. Saj veste, kako se poje slona – grižljaj za grižljajem. Pričakovati takojšen absoluten preobrat po letih in letih pogojenosti je močno nespametno.

To je dobro vedeti tudi pri odnosu z ljudmi, kajti malokdo je brez trenutkov reagiranja pod vplivom ega/pogojenosti, zatorej je velika napaka Continue reading

Depresija, depresija, depresija

Če hočeš postati cel,
si dovoli biti razdeljen.
Lao Tzu

v očeh, depresija na obrazu.” Pridejo trenutki, ki se prevesijo v sekunde, te v minute in te v 10 minute, ko imam vsega polen kufr. Ko mi gre vse na živce, ko sem slabe volje brez pravega razloga. Malo jaz iz ravnovesja, malo čudna postavitev planetov in stanje v ozračju, malo pa zunanje provokacije. Ujamem se v začaran krog in ne vidim izhoda.

A vso to pisanje, branje, poslušanje in gledanje le ni brez učinka in me kmalu prešine kakšna “tehnika.” Recimo da se zgolj umirim ter spremljam/opazujem te občutke ali pa da grem enostavno počivat za nekaj minut. Vendar včasih se zgodi, da tega na nek način nočem narediti, kot da bi hotel biti slabe volje. Verjetno poznate ta občutek.

V takih trenutkih so Nieti kot naročeni, Nieti predvsem s svojo depresijo. Navijem dokler še zvočniki zdržijo ter pojemo v en glas. Vmes se še malo zaderem, v upanju, da se kakšen bojni krik približno zlije z muziko in ne izstopa preveč.

Mogoče kdo misli, da to le še poglobi slabo voljo, ampak zgodi se pravi mali čudež. Počutim se boljše in slaba volja kar sama od sebe izgine – saj veste, daj iz sebe. Drugemu se zdi dretje in poslušanje depresivne muzike neprimerne za človeka, ki se na malo bolj poglobljen način ukvarja za duhovnostjo. Ampak duhovnost je predvsem v polnosti sprejemanje tega trenutka ter iskrenost s samim seboj. Continue reading

Skrivnost (The Secret) – Zakon privlačnosti

O Skrivnosti sem že kar veliko napisal, kaj pa zakon privlačnosti ali ta deluje? Lahko rečemo, da je to eden osnovnih zakonov v vesolju, tu ni nobene debate. Kar oddajam, na kar se osredotočim, to privlačim v svoje življenje.

Čemur posvečaš pozornost, tega postaneš zavesten. (What you pay attention (focus) to, you become conscious of.)

Čemur se upiraš, to ostaja. (What you resist persists.)

To pojasni, čemu otroci postanejo podobni svojim staršem. Nekaj tu pripomore dejstvo, da vsaj 20 let živijo skupaj, zelo pomemben je tudi zakon privlačnosti. Večinoma svojih staršev ne maramo, jih zaradi tega ali onega sovražimo in tudi kasneje, ko se že zdavnaj preselimo, ta jeza/bolečina še vedno ostane v naših mislih in srcih. Dokaj pogosto mislimo te stvari in ker jih ne maramo, se jim še upiramo. Poleg tega je uporabljena velika količina čustev in če upoštevamo zgornji dve modrosti ter tudi ostale, je to čudovit recept, da se ta miselnost udejani, da takšen postanem tudi sam.

Če imam neprestano v mislih, da je z vsemi okoli mene nekaj hudo narobe in sem še zelo čustven glede tega, je velika verjetnost, da tudi sam postanem takšen. Če neprestano omenjam slabo v svetu, ni vrag da ne bom videl nič dobrega in s tem veliko prispevam, da se to manifestira. Če v okolici vidim le slabo, ni vrag, da tega tudi ne bom dobil nazaj. Če se mi že zgodi nekaj lepega, bom lahko takoj obrnil na slabo.

Tu se pa pri zakonu privlačnosti zalomi. Če sem slabe volje, če vidim le negativne stvari okoli sebe, kako je potem mogoče, da sem to privlačil v svoje življenje? Tu je očitno, da zakon privlačnosti ne deluje, kar pomeni, da to ni zakon. Je neko splošno pravilo, velja v večini primerov, vendar ni zakon, ker ne velja vedno. Continue reading

They live – Oni živijo

Umetniki so že od nekdaj opozarjali na pot v katero gre svet, večinoma preko “znanstvene fantastike”. Tako je tudi s filmom They Live (we sleep) //Oni živijo (mi spimo)// iz leta 1988. Kot pri vseh filmih je tudi pri tem najboljši uvod in sredina, konec je dolgočasen. Izredno lepo je prikazano, kako nekateri slepo tavajo okoli, drugi pa dejansko vidijo kaj se dogaja. V filmu to videnje predstavljajo Očala.

Nekaj primerov skritih sporočil v revijah, reklamnih panojih, znakih, vidnimi le z Očali:

  • to (denar) je vaš BOG
  • glejte televizijo
  • brez neodvisnih misli
  • ne dvomite v oblast
  • ubogajte in se pokorite
  • spite, kupujte, podredite se, brez domišljije, zapravljajte, poročajte in razmnožujte se (danes je obratno)

Poleg tega imajo tudi zvočnike, ki na neslišni frekvenci vrtijo: “Spite, spite, spite,..”
Continue reading