Kaj lahko JAZ naredim? Takoj ZDAJ!

Po ogledu vseh teh dokumentarcev in razmišljanj o teh stvareh je ena od prvih misli, ki se pojavijo, “kaj pa lahko jaz pri tem naredim, po možnosti takoj zdaj.” Res je, zelo malo lahko posameznik naredi pri družbenih spremembah, kajti te potrebujejo nek delež posameznikov, ki bodo to izpeljali.

Spreminjati drugih se pa ne da, na žalost ali na srečo se “na silo” (takšno in drugačno) ne da spreminjati drugih. Še pri samemu sebi težko uvedem kakšne nove navade, kako lahko to isto pričakujem od drugih? In ali mislim, da potem, ko se bodo drugi spremenili, da bo meni življenje lažje? Mar ni to zgolj nek izgovor, ki mi preprečuje, da grem še globlje? Je moje notranje stanje res odvisno od zunanjih dogodkov? Mnogi sicer pravijo da je, vendar nekaj mojstrov pravi da temu le ni tako. Je torej to trenutno moje notranje stanje ključ do lepše sedanjosti ali le na bolj prikriti način nadaljujem staro? Sem res prerasel ego, izvirni greh? Kajti če nisem, potem bom vedno znova ustvarjal stari svet – potrebno je iti še globlje.

Ampak ego je zvit, pravi: “Pa kaj meni pomaga moje stanje zavesti, če me bodo pa odtali od zunaj uničili. Ekonomija, zrak, voda, hrana,.. Nekaj je potrebno narediti.” Se delno strinjam, nekaj je potrebno narediti. Kajti nekdo mora začeti, nekdo mora pokazati na vse te probleme. Vendar je zelo ključno, s kakšno energijo se tega lotevam, kajti tako energijo kot dajem navzven, s tako energijo vplivam na druge in s tako energijo ustvarjam zunanje stvari. Kar je ustvarjeno v jezi/nezadovoljstvu, lahko prinese le jezo/nezadovoljstvo, kar temelji le na zunanjih spremembah brez globlje preobrazbe, je obsojeno na propad. Lep primer je komunizem.

Zunanje spremembe

Druga pomembna stvar pri vseh teh dokumentarcih (predvsem o denarnem sistemu in globalnem segrevanju) je ta, da vidim, da se bo sistem sam od sebe sesul – to ni paranoja, to je neizogibno, da vidim še bolj kako znorel je svet. Kako lahko sedaj to informacijo uporabim sebi v prid? Kot že rečeno, bolj poslušam sebe, se še dodatno poglobim vase, da pridem do korenin vsega negodovanja/negativnosti/trpljenja, prav tako pomembno pa je, da ne dolivam energije temu sistemu več kot je potrebno, ne denarne ne energijske.

Ne ženem se za denarjem, za družbenim ugledom, delam toliko kot je potrebno – pot je cilj. V službi raje malo manj dobim plačano in delam tisto kar me sorazmerno veseli, kot pa da sem v službi kot na bojnem polju, kjer je potrebno druge premagati, da dobim višjo plačo, ki pa zahteva od mene mnogo več energije in živcev. Če imajo energija in živci in čas tudi svojo ceno, se mi res splača? Ali kdo pomisli, kaj bo, če jutri vsega tega prigaranega denarja ne bo več? Če te delo veseli, to niti ni takšen problem, veliko večji je, če si žrtvoval svojo energijo za neko namišljeno prihodnost.. Če ne prilivam olja že na tako razrahljane odnose, sem v svojem centru, čim bolj, čim večkrat, tedaj sem balzam za svoje sodelavce, in kaj je lahko več kot to?

Kupim toliko kot rabim in kupujem kvalitetne ter domače izdelke. Če se le da, ne glede na to, da so malenkost dražji. Kajti s tem podpiram domačo proizvodnjo, lokalno ekonomijo. Vse se vrne, kot bumerang. Kupujem tuje izdelke, doma raste brezposelnost, s tem se veča socialna pomoč, nezadovoljstvo in vse ostalo.. Prav tako kupim toliko kot rabim, ne zadovoljujem svojih neskončnih ponorelih želja in si grabim zaklade, ki pa jih nikoli več ne pogledam enkrat ko so moji. Kot zmaj. Kupim malo in tisto kvalitetno ter tisto uporabljam.

Ne gledam televizije niti ne poslušam radia, kajti kot sem lahko videl, nič bistvenega ne povedo, le poneumljajo. Ne povedo kako si naj uredim življenje, zmanjšam stres, ravno tako z novicami zgolj zavajajo. Je res ta aktualnost toliko pomembna? Mi bo to kar vidim/slišim res kako bistveno spremenilo življenje, če tam umre 1000 ljudi, kaj to meni pomaga, če to vem?.. Skratka, omejiti vnos negativnih misli, to je ena od bistvenih stvari.

Ta čas, ki ga prihranim z nepotrebnim kupovanjem, gledanjem televizije, poslušanjem radia, z zmanjšanjem delovnega časa, porabim doma za ukvarjanje s samim seboj in z meni dragimi osebami. Kajti to je največ, kar rabimo, to je največ, kar lahko en drugemu damo. Kdo drug bo poskrbel za nas in naše najdražje, če ne mi sami? Država?!? Ravno tako več meditiram, berem predvsem pa poslušam in gledam duhovni material, po možnosti takega, ki me bo ponesel preko ega (izvirnega greha).

Skrbim za svoje telo, za to, kakšno hrano vnašam v svoje telo. Pojem toliko kot je potrebno za telo in to z užitkom, ne pa da z zastrupljeno hrano polnim svoje pomanjkanje praznine. Redno telovadim, grem v naravno na sprehode. Ne kupujem farmacevtskih izdelkov oziroma zmanjšati na minimum, telo ima neverjetno imunsko sposobnost, če mu le dopustimo, damo čas in ga pri tem še dodatno ne oviramo.

Skratka, pomembno je to, da vidim, da jaz poganjam ta sistem – tako energijsko kot denarno, da je sistem odvisen od mene veliko bolj kot se zavedam, veliko bolj, kot sem jaz odvisen od sistema. Veliko moje odvisnosti je predvsem psihološke. Da pa je sistem odvisen od mene pa dokazuje dejstvo, da dobim toliko reklam na dom, da so reklame na televiziji in radiu tako drage.
 

Če zaključim, vse kar rabim narediti je to, da DOPUSTIM spremembam, da se zgodijo. Tako znotraj mene, kot zunaj mene. To je ključno. Ko pa to dopustim, pa to pomeni, da sem odprt novemu stanju zavesti in zunanje manifestacije bodo prišle. Kako in kaj bom jaz naredil, je precej postranskega pomena – ključno je stanje zavesti, ki sega v dno moje duše in karkoli pride ven iz tega, ima odlične temelje za uspeh. Kajti tudi misli govorijo, se z drugimi pogovarjajo, prav tako tudi notranja energija. (Saj poznamo Revolucijo od Beatles-ov?)

Vprašanje za vsakogar: “Kaj sočloveku na miselnem in energetskem nivoju govorim jaz?

9 thoughts on “Kaj lahko JAZ naredim? Takoj ZDAJ!

  1. Dajana

    1. Ne ženem se za denarjem, ugledom.
    2. Kupujem samo to, kar rabim.
    3. Ne gledam TV in ne poslušam radia.
    4. Ukvarjanje s sabo in meni dragimi.
    5. Skrbim za telo, hrano.

    ……. hm, 4. in 5. točka je pri meni bolj boga. Ostalega se zavedam. 😉

  2. X0A

    Lepo, zelo lepo.
    1, 2, 3. Te gotovo držijo, druga je mal kiljava, ampak vseeno. 4. le napol (se le z sabo ukvarjam), pa za par frendicami, familja na nuli, ker so brez razumevanja, tko da se mi zdi škoda časa pa energije. 5. ob čokoladi se prekršim, pa pozimi bolj mal telovadim, kr zunej je mrzlo. mogoče bo kaj reiki pomagal, mogoče še kak avtogeni trening, v bližnji prihodnosti. we’ll see. AMPAK ČOKOLADA!!! I never let it! It’s all mine. Pa nej me kdo v komuno vrže, mogoče mu bom hvaležna. ^^
    Pa povej ti meni, se dobro štekaš z familjo? So vsi enako naravnani, na enakih ferkvencah?
    Na vprašanje za vsakogar pa ne znam odgovoriti. Ali pa znam, ampak se ne potrudim dovolj, ker sem prelena.
    Ajde.

  3. Lemurian

    Aloha Dajana in XOA, ni bil sicer namen sestaviti vprašalnika, vseeno pa ni slaba ideja – “Kako blizu sem idealnemu svetu?” Bistveno je stanje zavesti, zunanja manifestacija je potem spontana in precej lahko izvedljiva – nekateri pa počno obratno in zaidejo v veliko težav.

    Kako se štekam s familijo? Kar v redi, jih sprejemam – so zelo dobra duhovna vaja 🙂 (tako kot vse ostalo) – se pa o teh stvareh ne pogovarjamo, saj smo na različnih frekvencah.

  4. Manca

    Čisto na kratko…
    kadar rečeš: nekdo bi moral nekaj narediti glede tega! – zakaj misliš, da si ti tam?!

    Ni treba veliko, že nekaj je dovolj. Vsaka pot se prične s prvim korakom. Pa če je še tako majhen.

  5. Čar Črne

    “Vsi drugačni, vsi različni”
    Ko si majhen ti je to jasno in gradiš na tem,
    ko odrasteš postane laž, ki jo zavestno zagovarjaš.

    Vaš Čar Črne.
    Bodi to kar moraš biti, ne bodi to kar si(kar so te drugi definirali).

  6. Urška

    Mene samo zanima če ima kdo to knjigo ”a new earth” in kako deluje, oz. če mu pomaga?

Comments are closed.