Samomor – res edina pot?

Slovenije je na petem mestu po procentu samomorov med prebivalstvom glede na wiki. Precej strašljivo po eni strani, a pohvalno po drugi.

Strašljivo. Čemu se človek sploh odloči za samomor? Kaj ga vodi v to? O tem je sicer cela znanost, a če pogledamo z laičnega vidika, mora biti tak človek izredno obupan, tako močno, da se odloči za najhujše možno dejanje – ubije samega sebe.

Kajti če je človek v dokaj normalnem stanju, je odločitev da ubije samega sebe zadnja stvar na katero bo pomislil. Še huje je, večina hoče preživeti ne glede na sredstva, samo preživetje je važno, pa četudi to pomeni biti cele dneve na aparatih v pozni starosti ali neprestano pri zdravnikih in na zdravilih. Preživetje je bistveno, tudi če to pomeni žrtvovanje življenja. Čemu se torej nekdo hoče ubiti, medtem ko bo večina naredila vse, da še vedno diha?

Ne da nekdo hoče umreti, pač pa so stiske tako velike, noče bežati in ne vidi drugega izhoda, zato se odloči za povprečnega človeka tako strašno dejanje. Kljub temu, da je to največji možni greh, da bo celo večnost preživel v peklu- vsaj tako uči krščanstvo. Sprašujem se, koliko večja bi bila stopnja samomorov, če to ne bi bil greh..

Po mojem mnenju je moral vsak resno razmišljati o samomoru, vsak, ki se ne slepi, vsak, ki dejanskemu stanju pogleda v oči, vsak, ki ne beži od problemov, od trpljenja. Jaz sem, in tudi večina s katerimi je tema nanesla na samomor, so resno razmišljali o samomoru, s tem da so ti ljudje tudi precej uspešni danes. Očitno mora biti neka milost, ki ni nujno, da je pogojena s strahom pred večnim peklom, neka milost, ki je nekomu iz nekega razloga dana, drugemu pa na žalost ne.
 

Ravno tu se mi zdi podatek o petem mestu pohvalen, kajti to pomeni, da se ljudje zavedajo v kakšnem dreku živijo, ne zanikajo trpljenja. Zavedajo se kako vse okoli njih razpada, kako so vsi znoreli in vse to. Najpomembnejše pa je, da si to tudi priznajo, medtem ko se večina dela da je vse v redu, da bo že nekako ali pa jih je enostavno toliko strah večnega življenja v peklu, raje preživljajo dneve v mukah, kot da bi poiskali kakšno rešitev – “potrpeti je potrebno“, saj res.

Tisti, ki stori samomor, je našel eno možno rešitev na vse te znorele probleme, ni si zatiskal oči. Tu jim gre vsa pohvala. Ampak to je zelo jalova rešitev, s katero na žalost nismo čisto nič naredili. Obstaja veliko rešitev, najboljši se reče DUHOVNOST. V obup in nato samomor vodi ravno nerazumevanje resnice kdo sem jaz, nerazumevanje lastnih misli in občutkov in čustev, ter nerazumevanje življenja samega. Duhovnost pa daje na vse to zelo enostavne in hkrati zelo temeljite ter globoke odgovore/rešitve, ni to zgolj neka površinska psihologija/psihiatrija.

Slovenija med drugim velja za precej duhovno deželo, torej bo le držalo, da se zelo velik odstotek ljudi zaveda vseh problemov okoli sebe in si ne zatiska očesa (čeprav ne vem če bi lahko isto rekel tudi za ostale države). Nekateri na žalost sicer storijo samomor, drugi pa najdejo zelo dobre rešitve.
 

Naj bodo ti samomori v poduk, RDEČI ALARM, kajti jasno kažejo na to, da mora v življenju obstajati nekaj več kot le zunanji materialni/umski svet, nekaj več kot le denar, slava, materialno bogastvo, družbeni status, uspeh, IQ,.. In če vidimo, da med drugim na zunaj tudi zelo normalni/pomembni ljudje storijo samomor, je to jasen alarm, da na nekaj izredno pomembnega pozabljamo. Japonska, kot izredno materialno razvita dežela je na osmem mestu, kako je to po vsej materialni logiki možno razložiti?

Čudi me, kako hitro se ljudje navadimo na te stvari, kako nočemo pogledati resnici v oči, kako se delamo, da je vse v redu. Že pri manjših stvareh, norišnica, psihiater, farmacevtski produkti,.. “Kaj takega se meni ne more zgoditi, ti ljudje so očitno imeli neke svoje posebne probleme, zato to ni moj problem. Jaz živim čisto v redu!” Smejim se, ko mi rečejo, da je človek inteligentno bitje. Ima neverjeten potencial inteligence, to je res, a ta je na žalost še vedno zakopana pod oblaki uma, starih zakrnelih vzorcev, navad, prepričanj.

Edini izhod iz vseh teh problemov je obrat navznoter, edini izhod je raziskovanje lastne psihe, lastnega izvirnega greha, lastnega ega, edini izhod je enostavna in temeljita duhovnost.

6 thoughts on “Samomor – res edina pot?

  1. Lučka

    Lemurian, zanimivo razmišlanje tole. 2 tedna nazaj sem si ogledala dokumentarec meseca na tvs1 z naslovom ˝Nebesa pod triglavom˝, kjer je bilo govora o samomorilnosti v Sloveniji. Prvo in pomembno dejstvo, ki so ga novodobni psihiatri tudi izpostavli, je to, da se pri nas vlaga zelo premalo sredstev v psihiatrično stroko. Vsem drugim strokam na področju medicine se namenja preveč pozornosti, kar je povsem v redu in prav, ampak žalostno pa je da vse te stroke človeka obravnavajo kot ´stroj, sestavljen iz posameztnih neodvisno delujočih si delov´, medtem ko je psihiatrija edina veja, ki se vsaj v določeni meri dotakne duše človeka.
    Med drugim je znano tudi to, da v Sloveniji že 14 let čakamo na zakon o duševnem zdravju, čemur se zares lahko reče samo sramota.
    Zato se ne sprašujem zakaj reakcije ljudi na način ala: ˝ta je pa res nor˝, ˝to se meni ne more zgoditi, saj vendar nisem zaostal˝, ˝tisti in tisti je pa norec˝, itd. Zmrazi me, ko slišim vse to, v bistvu moja duša joče in mi govori: Oprosti jim, saj ne vedo kaj govorijo. Zato mi tudi ni všeč raba besede Norišnica za Psihiatrično bolnišnico, ker si tega naziva ne zasluži. Ljudje, ki se zdravijo v tej ustanovi, se borijo samim s seboj in s svojim strahovi, kar ni enostavno, daleč pa sploh norsko. Nasprotno, njihov odhod v bolnico je dejanje, ki priča, da si želijo sprememb, da si želijo miru pred zunanjim svetom, mnogi takrat zaidejo na pot duhovnosti.
    Zakaj pa se mnogi od tam vračajo še bolj prizadeti kot so bli pred odhodom, pa ne gre obsojat njih, temveč metode zdravljenj, katere se nad njimi izvajajo.

  2. Lemurian

    Res je Lučka. Pa že na splošno manjka veliko pogovorov, pripadnosti, skupnega druženja – že znotraj družin. Pogovor o življenju in psihi in čustvih je možen le pod vplivom alkohola – večinoma, a po drugi strani vedno manj. Torej ni rešitev v zakonih in psihiatriji, temveč v splošni kulturi civilizacije, od vzgoje naprej.

    Najprej mora vsak zase sprejeti odgovornost in sebe “preobraziti” potem pa naprej. Vprašanje za vsakogar pa je, katero smer spodbujam jaz?

  3. Silent

    ne se ukvarjat z samomorom kr ga ne bote razumeli, kr ko ga bote ste že preblizu. iz lasnih izkušen.

    se pa še kako strinjam da moramo stroko zbudit, in osvestiti ljudi kako ravnati v takem primeru

  4. Violeta

    Razčlovečenje je edino, kar mi pade na pamet ob prebranem. Kaj se dogaja v človeški psihi preden poseže v najsvetejše, kar ima.. v svoje življenje? Smo res volkovi? Res nosimo v sebi toliko sovraštva do samega sebe, smo res tako neobčutljivi za dogajanje okrog sebe in v nas samih? Je res vse tako brezizhodno?
    Vem, da samomor ni rešitev, saj ne prinese ničesar dobrega… zgolj preložiš svoje breme na preživele, ki se do konca življenja sprašujejo, zakaj? Sam se rešiš, vendar dejanje prinese toliko bolečine, žalosti, spraševanj in občutkov krivde, da po moje ni vredno… sprožiš nek začaran krog, trpljenje le še stopnjuješ. Ne smemo pozabiti, da je veliko samomorov zgolj klic na pomoč. In da so bližnji tisti, ki spregledajo znake. Morda ravno zaradi neosveščenosti, tabuiziranja tematike, se bojimo odzivov družbe? Upam, da nam bo enkrat “kliknilo”, da dobro rodi dobro in da se zlo prav tako vrti v krogu… In upam, da takrat ne bo prepozno. lp

  5. IGOR

    Pravite da pravijo, da je samomor problem pod Triglavom. Res je, da se to že dolgo ugotavlja. Težko oa je ugotoviti vzroke. Zdai ko smo po Levu Milčinskemu izgubili še Andreja Marušiča se situacija ne spreminja na bolje … No, ne gledena to da je problematika samomora izrazito osebne in subjektivne narave, je treba povedati nekaj manj znanih dejstev za vso srenjo, ki to opaža in jo stvar bolj ali manj bolj ali manj prizadane vsakič, ko se to zgodi.

    1)Vsakega življenja je škoda.Pa naj bo to paramecij ali človek.Življenje je sveto, ker se zaveda vsega, kar se lahko in to zato tudi opaža in se na to odziva v skladu s svojim registrom opcij zakodiranih v DNK. Opisana SVETOST ŽIVLJENJA je v resnici njegov edini smisel…Pri človeku se na to naveže še kreacija & kokreacija z Bogom in rezultat je ta žalost, ki se danes zaradi karmičnih razlogov čisti po celem planetu… s tem, da najhujše šele pride in to je za uvod pretrpel kar Naš Odrešenik sam na križu, da bi nam pokazal, kaj nas čaka, če ga ne bomo poslušali in pravočasno dojeli, da je LJUBEZEN v resnici ÜBER ALLES …

    2)Predno se duša spravi v inkarnacijo, se sama odloči za Modus Vivendi in s tem za vse karmične dolgove, ki jih bo na ta način v tekoči inkarnaciji lahko poravnala.V to je nihče ne sili.Toda, ko se enkrat rodi, se znajde pred problemom, ki ni majhen.Namreč: vse jepozabila in zato dobesedno zija kot “teliček v nova vrata” na vse , kar se ji dogaja. PARADOX je veličasten … tik pred inkarnacijo je vedela še vse, potem pa kar naenkrat ne ve ničesar več.

    3)Otrok raste in če ima srečo tudi odraste (večina usod je takšnih!) in na lepem ugotovi, da se mu začenjajo dogajati neprijetne stvari.Poleg tega ga pitajo z neumnostmi, omejitvami,pollažmi, dezinformacijami in podobnimi NAMERNIMI SOCIALIZACIJSKIMI PROGRAMI !!!In jasno, nihče mu ne pove (ker tega ne ve !), da je za vse,kar se mu dogaja,vedno EN SAM VZROK.Ta vzrok leži kar v njem samem….TO spoznanje je hudo in izjemno neprijetno, vendar je neizpodbitno. Ni treba, da se z njim strinjamo,ga pa ne moremo ovreči.

    4)NO in veselica se tedaj začne.Ni namreč MALO DUŠ, ki kar na lepem začnejo ugotavljati, da jim striže tako hudo, da postaja počasi njihovo življenje nevzdržno … IN TO NE OBJEKTIVNO ( KAR JE NAJBOLJ ZANIMIV PODATEK PRI VEČINI SAMOMORILCEV ! ) …….. PAČ PA SUBJEKTIVNO ! Kako je to mogoče ? Preprosto: vsak, ki je kdajkoli uspel priti na kakšen hrib je lahko opazil, da je pogled na svet od “zgoraj dol” bistveno drugačen od pogleda od “spodaj gor”.Ko je duša v nebesih v stanju popolnega zavedanja dokončno izbrala svojo usodo, je imela pri tem občutek, da bo vse skupaj lahko prenesla.Na zemlji pa se stvari na lepem zasučejo točno obratno in poti iz subjektivnega labirinta je vsak dan na lepem manj in manj, vse dokler ne ostane ena sama.

    5)Resnici na ljubo je trebe na tem mestu povedati ključen podatek: vsi samomori so vedno in brez izjeme rezultat dejstva, da se to dogaja samo in izključno tistim dušam, ki so v eni od prejšnih inkarnacij hudo kršile zakone vesolja oz. BOGA…Te duše na ta način to samo oddelajo oz. poravanjo do neke mere, vse ostalo pa jih veselo počaka v naslednji inkarnaciji. …. in povprečna duša ima na zemlji ta hip 500-600 inkarnacij! In večino časa je veselo kršila vse možne zakone vesolja…

    6)Nekaj takega kot “pot srca” na zemlji seveda obstaja.Vendar moramo vedeti, da ni malo usod takih, ki ravno poti srca popolnoma blokirajo in naj se trudimo in molimo in meditiramo še tako intenzivno,s tem se moramo sprijazniti in naučiti živeti… ker , če se ne, je izhod prej ali slej samo eden….. in samomori imajo veliko različnih pojavnih oblik … !

    7)Na tem mestu moramo nujno povedati, da samomor ni dobra rešitev v nobenem primeru.Bog &Co ga nikakor ne podpirajo.

    8)Rešitev je v iskreni vsakodnevni molitvi in meditaciji.Iz tega pekla nas potem reši BOG osebno s tem, da nam na račun naših iskrenih prizadevanj preuredi usodo… ko ta postane bolj znosna predvsem SUBJEKTIVNO, človek počasi začne opažati tudi poti, ki ga peljejo ven iz njegovega Circulus Vitosus-a …( ujetosti v lastni krog smrti ).

    9)Molitve,ki niso iskrene ( mislim na to, kar počnejo duhovniki po naših cerkvah in to tudi učijo svoje ovčice ! ) pa so popolnoma
    neučinkovite in neustrezne, saj se BOG nanje ne ozira.Bogu ne morete lagati. Lahko pa lažete ljudem vse dokler se s tem strinjajo
    … in jim to ustreza… v primeru katoliške cerkve ta situacija traja že zelo dolgo in “verne” katoliške ovčice imajo pri tem svoj nemajhen delež…

    10)To je na vsak način zelo žalostno, vendar je , kar je in iz tega razloga se mora zemlja očistiti…

    11)Ali se spomnite tsunamija na tajskem ( uradno je odplaknil 300.000 ljudi, neuradno in dejansko pa 1.000.000 )… no, to nas čaka.
    Ta hip živi na zemlji cca. 6.000.700.000 ljudi. In tsunami, ki prihaja, bo odnesel 95 % ljudi. Kar izračunajte, koliko je to !

    12)Kdo bo rešen? Ponižni, skromni,pošteni,dobri in vsi tisti,,ki resnično verjamejo v Boga…. teh pa je 5 % !

    13) To, kar pišem je zelo zelo žalostno, vendar tako je in nič več se ne da spremeniti… OM AN , OM AN ,OM AN .

  6. IGOR

    POPRAVEK:
    A)Število ljudi je pravilno zapisano cca. 6.700.000.000 ( datum: konec maja 2008, vir:Saint Germain).
    B)Circulus Vitiosus je pravilni zapis “smrtnega kroga”.
    C)Na Violetini strani sem v okviru njenega članka “Spominjam se svojih prvih korakov”
    opazil na koncu dodatek v obliki “Bradbuchovih pet minut pravne filozofije”.Ne vem, če si teh “pet minut” prebral Lemurian,ampak predlagam, da jih objaviš tudi ti… Namreč teh pet minut je resnično tektonska stvar…pravo razodetje …. sploh se čudim, da je Violeta to objavila…

Comments are closed.