Potreba ali Ljubezen

Dolgo časa sem bil odsoten od bloga, res je. Kaj sem ta čas počel? Iskal smisel, iskal pot, iskal nove moči, iskal in iskal… Pa sem našel? Nekaj malega, toliko da bom spet začel pisati. Bo pisanje bolj kvalitetno? Ne vem, niti sanja se mi ne, niti ni pomembno – pustimo se presenetiti.

Blog je postal neka odvisnost zato sem moral prekiniti (pretekle komentarje sem prebral in so zelo dobri, a nanje ne bom odgovarjal, kako bo pa vnaprej pa nič ne obljubim). Bil je prisoten nek subtilen občutek, da ljudje potrebujejo to pisanje, da se bo brez pisanja svet podrl – če malo pretiravam. Ko pa je prisotna potreba, takrat ne sije Ljubezen/Radost/Mir, ne sije srčna energija. “Raje” čutim notranjo potrebo po tem, da izlijem svoje razmišljanje na papir, kot pa potrebo, da moram nekaj narediti.

Potrebno je najti Ljubezen/Radost/Mir v tistem kar počnemo in delovati iz tega, ne pa iz potrebe. Kajti le Ljubezen/Radost/Mir ima moč resnične transformacije, ne potreba, negativnost, jeza, bes, ihta in ostala negativna čustva. In če je ne najdem? Išči dalje, beri, raziskuj, poslušaj,.. Če pa že dolgo iščeš – se ustavi, zadihaj in poglej okoli sebe, morda jo najdeš ravno v tem trenutku.

Vero/zaupanje v človeka (manifestiran/materialni aspekt Človeškega Bitja z mislimi in čustvi vred) sem že dolgo nazaj izgubil, imam pa vero v Zavest, v Bitje (nemanifestiran del Človeškega Bitja). Ta pa je prisotna v vsem kar obstaja, zato ni potrebe, da moram kaj narediti, zato je zaupanje in tisto, kar delam, delam z Ljubeznijo/Radostjo/Mirom. (Če je le zadosti Prisotnosti v meni, da se tega zavedam.)

3 thoughts on “Potreba ali Ljubezen

  1. Marija

    Pozdravljen, Lemurian! 🙂

    Vsem se nam kdaj to zgodi – ta potreba namesto ljubezni. V odnosu do bloga se zelo jasno vidi, pravzaprav si sam sebi eksperiment in ni težko opazovat rezultatov: postajaš bran, komentatorji dajejo zelo konstruktivne pobude, razvija se komunikacija, vse kul, ampak… Ni več tiste energije, tistega žara, ko si imel v glavi nekaj in si moral napisat, ker je sililo ven. 🙂

    Jaz ob takih trenutkih zmanjšam število objav, pa še tiste, ki jih objavim, so bolj splošne… recimo refleksija kakega koncerta, gledališke predstave, recenzija knjige… Tako se od vsega skupaj malo odmakneš, stika ne zgubiš, obenem pa je prizanešeno nečemu znotraj, kjer ne moreš več kopat…

    Iskrena ljubezen po pisanju je taka kot med – treba jo je nabrati po raznovrstnih travnikih iz cvetlic vseh mogočih barv, jo prenesti domov in predelati. Kar gre nepredstavljivo bolj počasi od konzumiranja medu.

    Pravo razmerje in veliko veselja ti želim še dalje. 😉

  2. DevilAngel666

    Po naslovu sodeč (če ne bi prebrala kar si napisal), bi rekla, da si bil potreben ljubezni pa si punce lobvil naokoli. XD Se mi je zdelo čudno, kr te tak dolg ni, pa sm pomislila: “Jaaa, si daje duška!” XD
    No, wb. 🙂
    P.S.: Torej, če je npr.: čokolada zame ljubezen, jo bom torej jedla iz ljubezni, in ne potrebe? Torej se ne bom zredila in ostala…hmmm… ljubljena? Bom v njej našla radost, mir in ljubezen!
    Hvala za nasvet… človek lahko res dost zlušči iz takega bloga. Ajde, uživaj in piši v imenu ljubezni, da bo vse… visokovibracijsko? o_O 😛

  3. Lemurian

    Hvala Marija. Sicer je tu mišljeno tudi na splošno, ne le pri pisanju.

    Hehe DevilAngel666, sem si dal duška in vedno si ga dajem, nič bati 🙂
    Spet je vprašanje meje med ljubeznijo in odvisnostjo..

Comments are closed.