Nekaj manjka

Ko se poleže hrup zunanjega sveta, ko ni sprehoda, ko ni prijateljev, ko ni dokumentarcev, ko ni knjig, ko nič za delati,.. ko ostanem sam s seboj, takrat občutim nekaj, kar čutim že celo življenje – nekaj manjka, nekaj bistvenega manjka v mojem življenju.
 

In če je res, da mi zunanji svet (vključno s skupki misli; koncepti, idejami) tega ne more dati, kako naj to potem najdem, kaj moram narediti?

Naj preženem ta občutek, ga zapolnim s takšnim ali drugačnim mašilom?
– To sem počel do sedaj, pa ni pomagalo. Kaj torej?

Edino kar mi pride na misel je to, da dopustim temu občutku da je, da se potopim v ta občutek………. In zgodi se nekaj neverjetnega, skoraj da čudežno občutek manjka izgine in nadomesti ga nekaj povsem drugega, nekaj povsem nasprotnega.. Nadomesti ga občutek……

…. Za nekaj časa, dokler se stari spet ne pojavi…. In potem pride spet ta občutek in se spet pojavi stari,… Vse skupaj se menja tako hitro kot vreme v zadnjih dneh.

3 thoughts on “Nekaj manjka

  1. Aljaz

    …, ki sploh ne obstaja. 🙂 Vsak trenutek je nekaj povsem novega. Eh, spet te besede, hihi.

  2. Lemurian

    Oooooooooo Aljaz, dobrodošel po dolgem času! Kakšna večja sprememba?

    Ja karmen, vse to in še več nalepk, kajti vsi ti izrazi tako ali tako predstavljajo eno in isto.

Comments are closed.