Brez korenitih sprememb ne bo šlo

Samo dve napaki lahko storite na poti do resnice: da ne greste do konca ali da ne pričnete.
Buddha

Sploh mi ne pustijo, da grem svojo pot da naredim po svoje, da razmišljam po svoje, vedno morajo imeti nekaj proti,” je velikokrat slišati od ljudi ko se začno zavedati neskončnih manifestacij nedelovanja našega uma, naše (ego-ve) odtujenosti od samega sebe in s tem od celotnega vesolja.

Ampak kaj pomenijo zgornje beseda, kaj predstavljajo, kaj se skriva za njimi? Mar ni še vedno neko upiranje realnosti, pričakovanje da bi bile stvari drugačne, želja da bi me vsi pustili na miru in da bi končno lahko zaživel kot sam hočem, potreba da bi se vsi strinjali z menoj? Po drugi strani pa hočem, da se vsi strinjajo z menoj, druge preprečujem, skratka, počnem to, kar sam ne maram, da mi drugi počno..

Če gremo še korak dlje, kaj se skriva za vsemi temi pričakovanji in potrebami? Mar ni spet neko iskanje zunanjega vira, namesto, da bi poiskal vir odznotraj? Mar ni spet neko pričakovanje končne odrešitve v neki daljni prihodnosti in oddaljenem kraju, ko bodo stvari končno pošlihtane tako kot se spodobi, namesto da bi uvidel, da je ta trenutek že popoln? In tudi, mar ni odzadaj še vedno prisoten nek strah pred avtoritetami, neka neraziskana in podzavestna predpostavka, da moram vedno poslušati ljudi okoli sebe (sploh če so meni “nadrejeni”), da moram vedno iskati odgovore iz zunanjega vira, namesto da bi imel toliko poguma in zaupal samemu sebi?

Ali ni zanimivo, kako smo obrnjeni navzven, kako mislimo da moramo druge spreminjati, da bi lahko končno zaživeli v Miru? Če logično pogledamo ali ni lažje, da spremenim sebe oz. dopustim spremembam v sebi da se zgodijo, kajti tako imam le delo z enim človekom, če se obrnem navzven pa temu ni konca. Kot da bi neko bitje (ego) v meni hotelo tako stanje, se balo raziskovanja svoje notranjosti, kot da bi to pomenilo njegovo smrt, on pa hoče preživeti za vsako ceno, tudi za ceno notranjega miru..

Zaradi tega brez korenitih sprememb ne gre in nikoli me bo šlo, brez korenitih sprememb, ki pa je v končni fazi spremenjeno stanje zavesti, dvig nad to omejenost in nad ego, se bomo vedno ujeli v iste zanke in trike iste pogojenosti – z malenkost različno manifestacijo. Korenite spremembe pa se doseže le z obratom navznoter, veliko iskrenostjo ter odkritostjo do samega sebe in odločnostjo, da se ne zadovoljim z delnimi rezultati. Pravi kazalci so pri tem še kako koristni, vendar so še vedno zgolj kazalci, le prst, ki kaže proti Luni – te stvari je potrebno tudi ŽIVETI, ne le brati, razmišljati, pogovarjati se,…

3 thoughts on “Brez korenitih sprememb ne bo šlo

  1. Ivo

    Sej to je use res,vprašanje pa je kaj bo določenga človeka “prisililo” da naredi spremembo?

  2. Vlatka

    Se povsem strinjam, čeprav je v fizičnem telesu dovoljeno tudi “materialno” razmišljanje. In zato prihaja do razhajanj, ker nismo vsi na enaki valovni dolžini.

  3. Lemurian

    Hojla Vlatka, dobrodošla. Čeprav,… če je duhovno življenje tako kot je treba, tudi telesno dobi kar rabi.

    Hja Ivo, nekateri imajo izredno visoko stopnjo, res je 🙂

Comments are closed.