Kar seješ to žanješ

“Če ne zaupaš ljudem, jih narediš nezaupljive.” (Lao Tzu) “Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Tako vsako dobro drevo rodi dobre sadova, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih.” (Jezus, Matej 7:16) “Kar daš, to dobiš,” “sredstva in cilj so eno,” “pot je cilj,” “outflow = inflow” in tako naprej..

“Kar seješ, to žanješ” pravi že stara ljudska modrost – vendar ljudje tega še vedno ne pokapirajo. Še vedno večina misli, da se mora v življenju odrekati in trpeti in skrbeti, da bo lahko dosegla nek uspeh na trnjavi poti življenja. Delati po 12 ur na dan, zapustiti sebe in svoje telo, vse podrejeno službi ali neki organizaciji za nek VIŠJI ali PLEMENITEJŠI CILJ, da bo lahko nekoč v prihodnosti vse lepo in prav, da bom imel nekoč v prihodnosti mirnejše življenje je v tem trenutku potrebno odrekanje in trnjava pot – a vendar se vse v naravi dogaja spontano, brez odrekanja, truda in skrbi.

Vse se torej začne in konča pri stanju zavesti, pri stanju v globinah človeka – če tam ni miru, ga tudi odzunaj, v akcijah in sadovih ne bo, le več trpljenja bo manifestiranega.. Kar pa v končni fazi tudi ni slabo, saj trpljenje naposled pripelje do osvoboditve.

Sedanji trenutek
je v resnici vse kar obstaja in zaradi tega: “Peace is the way (Mir je pot).” Prevzemimo odgovornost za edino stvar, za katero lahko resnično sprejmemo odgovornost – za svoje notranje stanje zavesti, takoj zdaj, ta trenutek! In da lahko to naredimo ne rabimo časa, čas je kvečjemu ovira; več časa pomeni več časa v negativnem stanju in posledično še več trpljenja – tega pa je bilo dosti, mar ne?

7 thoughts on “Kar seješ to žanješ

  1. Natalija

    Šele sedaj mi uspe, in to samo na trenutke občutiti idejo “življenja v tem trenutku”.
    Zskaj to tako težko dojamemo?

  2. Lemurian

    Kdo sem jaz brez svojega trpljenja? Tudi res dr. filomena

    Jep. Ker potem um nima več kaj delati, nima nobenih problemov za reševati, ne ve v čem je smisel njegovega obstoja. Dokler so misli, ideje, koncepti, problemi je vse lepo in prav – biti pozoren na ta trenutek…. “pa kaj še! Imam preveč ostalih problemov!” 🙂

  3. Renato, PO-SI-E

    Hvala za iztočnico za razmišljanje.
    Če seješ tudi žanješ. Zakaj? Ker živiš. Saj, ne moreš se kar ustaviti razmišljati in govoriti in delati. Neizogibno je torej tudi žeti. Edina stalnica življenja je SPREMEMBA. Primeri za to v naravi kar mrgolijo. Rast in razvoj. Staranje in propadanje. Pri 15-ih o neki stvari razmišljaš drugače kot pri 20-ih, pri 30-ih spet malo drugače, pri 40-ih že spet,… Spremembe v načinu razmišljanja so lahko posledica tega ali onega, večinoma pa je tako, da prej ali slej, (ČE seveda notranje ŽIVIŠ). Torej prej ali slej, naletiš v življenju na kakšno novo informacijo, kakšno novo izkušnjo, kakšno novo težavo, ki jo moraš rešiti. Ta ti da nov pogled, tako nase kot na družbo in svet, in sprememba je tu. Kar si sejal pri 15-ih, je lahko nekaj drugega kot tisto kar si sejal pri 20-ih, in nekaj drugega od tistega, kar si sejal pri 40-ih….itn. Seveda, saj si sejal po novih informacijah in novih izkušnjah. Torej izbiraš tudi novo seme. Ni nujno da boljše.
    Nujno ni niti da ga sploh izbiraš. Rekel bi, da ga VEČINA ljudi, in rekel bi tudi ‘na žalost’, sploh ne izbere. Kar avtomatsko živijo, kot njihovi predniki, prijatelji, sodelavci… Večina tukaj je že slišala tisto misel: “Če vedno delaš kar si do sedaj delal, boš tudi dobival še vedno tisto kar si do sedaj dobival.” Sploh se ne zavedajo, da je nepotrebno trpljenje, katerega so poželi, ŽETEV! Ne, Večina ljudi misli da je to nekaj, kar je pač samo prišlo v njihovo življenje. Na-ključje… S-lučaj… U-soda…
    Zavedanje procesa sejanja, da je vsaka misel tudi že seme, da je vsaka beseda že seme, vsako dejanje že seme, nam pomaga izbirati našo žetev v prihodnosti. Spet bo sprememba nastopila, neizogibno. Jezus ni brez razloga spodbudil svojih poslušalcev, naj pazijo na vsako svojo besedo. V Matejevem Ev. 12:37 namreč pravi: “Po svojih besedah boš razglašen za pravičnega in po svojih besedah boš obsojen.
    “Kaj si želimo požeti”, je zato vprašanje, ki je zelo na mestu.
    Ljudska modrost je velikokrat povzeta iz Svetega pisma. Tudi ta, da seješ kar žanješ. (Lahko pogledate v Galačanom 6:7). Seveda je prav, da se učimo od največjega modreca, kar jih je kdaj živelo – Jezusa. Učenje pa naj bi bilo le ozaveščanje. Ozaveščanje v smislu: “Če vem kakšna bo posledica (žetev), moram izbirati seme (vzrok). Tako bom lahko požel tisto kar mi bo ob žetvi všeč.
    In mi, ki smo bolj duhovno usmerjeni, vemo, da je sejanje v duha – kot pravi v istem stavku v Galačanom – pogoj za duhovno živost.
    Je pri tem potrebno odrekanje? Je! Odrekati se je treba tistim semenom, ki bodo pognala tako žetev, kot je nočemo. Če obrnemo v pozitivno – Sejati torej treba tista semena, za katera vemo, da bodo prinesla tako žetev, kot si jo želimo.
    Sam sem hvaležen za to svojo duhovno budnost. Verjetno tudi ostali, ki berejo ta blog. Ponavadi se taki najdemo na takih mestih. Podobno se privlači.
    Renato

  4. Lemurian

    Dobrodošel Renato!
    Z odrekanjem je tako.. stvari same odpadejo, ko vidimo njihove posledice.. Zato niti ne gre za odrekanje v pravem pomenu besede, pač pa le za opustitev starih nekoristnih navad.

Comments are closed.