Category Archives: Družba & Posameznik

Otroci in mladostniki – naše največje bogastvo?

..in takrat sem se jaz ponižala in sem začela otroke spoštovati in to se mi zdi, da je najlepše.
Marjetka Čas

Pa so res? Koliko čiste pozornosti, svojega časa, svoje ljubezni jim namenimo? Koliko jim pustimo svobodo in koliko jih znamo usmerjati? Koliko se z njimi ukvarjamo, se pogovarjamo, jih poslušamo? Koliko jim dopustimo, da se naučijo od nas, koliko jim dopustimo, da se mi naučimo od njih?

Nekateri otroci lahko sicer dobijo materialne dobrine, kaj več od tega je pa že prava redkost. Pa vendar otroci in tudi mladostniki, ne rabijo materialnih dobrin, predvsem rabijo Človeka, rabijo nekoga da jim prisluhne, nekoga, na katerega se lahko zanesejo. Več kot očitno je to pri bogatejših družinah, kjer otroci še hitreje zabredejo.

Da nekaj bistvenega pogrešajo je vidno v njihovem obnašanju. Kdaj se bomo nehali slepiti, kdaj se bomo nehali zgolj zgražati nad mladino, zgražati nad lenobnostjo, vandalizmom, ležernostjo, opitostjo, ne-perspektivnostjo, jim prepovedovali to in ono.. in kaj konkretnega naredili na tem področju, poiskali nove rešitve, kajti stare več kot očitno ne delujejo več. Jim mogoče namenili svoj čas, svojo pozornost, svojo ljubezen namesto zgolj materialnih dobrin? Jim mogoče omogočili prostore v vaseh in mestih, kjer se lahko izražajo?

Sploh pa je nesmiselno vsiljevati svoje poglede, ki ne delujejo več, svoje zastarele misli zgolj zaradi tega, ker so prišli iz vaših teles in skrbite za njihovo preživetje. Vse kar rabijo je pozornost, ljubezen, zaupanje in spoštovanje ter malenkost vodstva. Tako enostavno je vse to, pa hkrati tako težko.. Kahlil Gibran lepo pove v svoji pesmi:

Vaši otroci niso vaši otroci.
So sinovi in hčere Življenje, ki teži samo po sebi.
Prihajajo skozi vas, a niso od vas;
in čeprav so z vami, niso v vaši posesti.

Morete jim dati svojo ljubezen, a ne svojih misli,
kajti imajo lastne misli.
Lahko dajete dom njihovim telesom, vendar ne njihovim dušam, kajti njihove duše živijo pod streho bodočnosti,
ki je vi ne morete obiskati niti v sanjah.
Lahko si prizadevati, da jim postanete podobni, toda nikar si ne prizadevajte, da bi jih naredili sebi enake;
kajti življenje se ne vrača nazaj
in se ne mudi z včerajšnjim dnem
.

Loki ste, iz katerih se kot žive puščice izstrelijo vaši otroci.
Lokostrelec vidi znamenje na poti neskončnosti in On vas napne s svojo močjo, da bi njegove strelice poletele hitro in daleč.

Veselo se upognite v lokostrelčevih rokah;
kajti tako, kot ljubi puščico, ki leti, ljubi tudi lok, ki je trden.

Integracija duhovnosti v širšo družbo

Zadnje čase opažam, da je (ta naša slovenska) duhovnost potisnjena na sam rob družbe. Ni toliko potisnjena na rob s strani širše družbe, kot je potisnjena s strani ljudmi, ki se ukvarjajo s temi stvarmi. Kot da bi sami pri sebi naredili ločnico med duhovnim in družbenim življenjem; med življenjem na tečajih, v naravi, doma ter med življenjem v družbi (predvsem službi) na drugi strani.

Pa je ta ločnica res smiselna? Je duhovno življenje (karkoli že to pomeni) res toliko drugačno in toliko nenavadno, da se ga ne bi dalo integrirati v družbo, da se ga ne bi dalo živeti tudi v družbi? Če ni duhovnosti v družbi, če takrat pozabim na vse skupaj, sem potem sploh dojel bistvo vseh naukov? Se strinjam, da je izziv nedvomno večji, vendar pa je potrebno tudi kaj “narediti” na tem področju in z vajo bo ta integracija lažje stekla. Saj ni potrebno narediti revolucionarnih korakov, en iskren nasmeh, bolj prijazni odnosi na delovnem mestu in je storjenega že ogromno – vsak naredi to kar čuti in če naredi iskreno, če pride iz Srca, že veliko prispeva k pozitivnim spremembam. Zakaj da ni to mogoče, česa se bojite?
 

En tipičen primer tega so televizijske oddaje. Na nacionalki recimo, lahko najdemo predvajanje programov katoliške katoliške cerkve, ne najdemo pa predvajanje duhovnih oddaj, dokumentarcev in filmov. Čemu to ne bi bilo možno izpeljati, saj so konec koncev le nacionalna televizija? Programa je pa tudi veliko; Studio 12 ima kar nekaj kvalitetnih oddaj, potem so tu filmi kot so: Ghandi, Peacefull Warrior, The Celestine Prophecy, Wizzard of oz, Pleasantville, Pay it forward, Monty Python’s The Meaning Of Life, Little Miss Sunshine, Groundhog Day, Freedom Writers, Waking Life in dokumentarci: BBC Imagine-The Secret of Life (BBC), The Power of the Myth (PBS) 6delov, What the bleep do we know, The Life of a buddha, Eckhart Tolle & Oprah (10 delov). Več kot zadosti gradiva za začetek.

Saj mogoče sem malo krivičen – se ogromno dogaja, res pa je, da je tiste prave duhovnosti res malo. Večinoma je vegeterjanstva, boja za pravice živali, in boj proti okoljskim spremembam. Tudi v medijih je kar nekaj te tematike, res pa pogrešam predvajanje pravih duhovnih oddaj, dokumentarcev in filmov na glavnih televizijskih hišah – po možnosti v času, ko je gledanost največja.

Je kdo že kaj razmišljal v tej smeri? Bi se bilo smiselno angažirati v tej smeri – kaj porečete?

Cenimo preživetje, zanemarjamo Življenje

Živeti je najredkejša stvar na svetu. Večina ljudi obstaja, to je vse.
Oscar Wilde

Ste opazili, kako močno v naši družbi cenimo življenje (v tem tekstu preživetje) in kako močno se bojimo smrti, tako močno, da naredimo vse, da človek preživi.

V bolnicah oživljajo mrliče, ne glede na to, kakšen je smisel tega. Pri življenju jih imajo tako dolgo kot le morejo, da ja ne bi umrli, kajti smrt je nekaj groznega. Kakšen kraval zganjamo, ko kakšen človek umre na cesti (no, na to smo se navadili), pod vlakom, v diskoteki. Ob tem pa pozabljamo, da v Afriki vsak dan umirajo zaradi lakote, lakote, katero je posredno prizadejal zahodni svet.

Zločin je, če kakšnega človeka ubiješ. Takoj greš v zapor in sledi dokaj stroga kazen. Ne pravim, da je to dobro ali slabo, zgolj opažanje. Ampak ste opazili, kako malo cenimo Življenje? Sedaj me boste pa vprašali, kaj pa je to? “Mar nisi o tem že zgoraj govoril?” Ne, nisem. Zgoraj sem govoril o preživetju, zgoraj sem govoril o tem, da človek ne umre.

Življenje je pa nekaj popolnoma drugega, Življenje je… Živeti s polno žlico, Živeti z veliko energije, brez stresa, v veselju, ljubezni, notranjem miru.. Življenje ni agonija, ni preživljanje iz dneva v dan, ni životarjenje. Tragično je to, da malo ljudi podvomi v to, kot da smo se nekako navadili na to. Navajeni smo potrpeti, navajeni smo tako živeti, vsi okoli nas tako živijo. Osem ur delam za denar v službi, katero sovražim, preostanek dneva preživim pred televizijo ali v jambrajoči družbi, živim z družino, ki mi para živce, občasno pa se sprostim; večinoma s pomočjo umetnih substanc – in temu rečem življenje in sem se navadil na to.

Kdo je odgovoren za tako stanje? Velik delež odgovornosti nosi vsak posameznik, vendar če se posameznik ne zaveda kako naj si pomaga, potem ne more biti odgovoren za svoje preživljanje na avtopilotu. Največ je torej odgovorna družba in institucije na oblasti; izobraževalni sistem, religije in korporativni mediji – znana “sveta trojica.”

Zločin je, če nekomu prekineš preživljanje, v redu. Ampak mar ni še hujši zločin, če nekomu vzameš voljo do Življenja? Če otroka, polnega energije in entuziazma potlačiš v neke okvirje. Mar ni zločin, da v šoli in religijskih institucijah mladostnikom ubijejo težnjo po spraševanju, raziskovanju, razmišljanju z lastno glavo,.. navsezadnje jim pa še vlijejo občutek krivde? Mar ni zločin Continue reading

Zahodnemu človeku manjka INTELIGENCE

Ego je morda prebrisan, ampak ni inteligenten. Prebrisanost sledi svojim lastnim malim ciljem. Inteligenca vidi večjo celoto v kateri so vse stvari povezane.. Prebrisanost ločuje; inteligenca vključuje.
Eckhart Tolle

Vse preveč je te prebrisanih (clever) ljudi (ali povedano drugače; ljudi pod vplivom ega). Bolj ko je človek prebrisan, večje spoštovanje ima v družbi. Zametki so vidni že v vsakodnevnem druženju z ljudmi. Več ljudi, ko nekdo nategne (dobesedno in v prenesenem pomenu), za kar rabi prebrisanost, večje spoštovanje in s tem vpliv ima. Veliko tega je spodbujeno tudi s strani medijev. Televizijska nanizanka prijatelji ali pa slovenski tv voditelji – in to tisti, ki veljajo za največje face, največje komike. Najbolj prebrisani ljudje.

In več kot ima človek moči in oblasti, hujše so posledice pomanjkanja inteligence. Politiki, verski voditelji, direktorji; bolj ko so prebrisani, bolj so uspešni s strani medijev. Primer direktorja zavarovalnice; bolj ko bo uspešno njegovo podjetje, večje spoštovanje bo žel v visokih krogih. Nihče pa ne vidi, kaj vse je bilo potrebno narediti za dobljene rezultate, preko koliko trupel navadnih ljudi je moralo iti, da je prišlo do željenega rezultata. Koliko navadnih ljudi je bilo potrebno nategniti, prepričati, da kupijo ponujeno storitev, in jim zapreti možnosti do izplačila, ko ga le ti res rabijo. Koliko ljudi je bilo potrebnih za to? Se kdo to vpraša? Kakšni so dolgoročne posledice? Koga to zanima?

Manjka inteligence, manjka širine, manjka uvidov izven okvirov omejenega razuma, izven okvirov svoje lastne družine, skupnosti, vasi, mesta, države, civilizacije,.. Pri vsej tej tehnologiji, mar se res ne bi dalo živeti v sožitju med ljudmi? Mar se ne bi dalo živeti v sožitju z vsemi živimi bitji, z Naravo? Ko ne bi imeli tehnologije in zmožnosti, ko bi se bilo potrebno bojevati za preživetje tako kot je to pri živalih bi še rekel, ampak mi imamo vse te možnosti le interesa ni, le širine ni, manjka INTELIGENCE pri zadostnem številu ljudi.

Razlika med ljudmi na oblasti in med navadnimi ljudmi je torej le v moči, spreminja se le vsebina, le manifestacija te norosti, jedro ostaja pri vseh enako. Vsi poznamo primere, kako je, ko na videz skromni ljudje dobijo moč. Ali pa če poslušamo vsakodnevne pogovore, vsak posameznik (skupnost, organizacija,..) študira le še to, kako bo prišel do denarja, kako bo preživel, pri tem pa ni nič pomembno, koliko ljudi pomendra pod seboj, koliko škode naredi okolju. Nihče se ne vpraša, od kje nek izdelek, kaj in koliko energije je bilo potrebno za izdelavo, vse kar je pomembno je le in samo CENA. Dolgoročne posledice nikogar ne zanimajo, vse preveč je prebrisanih ljudi (med tistimi, ki sploh razmišljajo s svojo glavo).. Tega ne gre obžalovati ali opravičevati, tako pač je; videnju te norosti mora slediti sprejemanje, sicer lahko videnje ustvari še več norosti.

Vendar pa, ali je potrebno čakati na ostale ljudi, da sem lahko v tem trenutku jaz inteligenten? Continue reading

Tibetanci in Romi

Vidi kdo kakšno podobnost? Podobnost med tem, kako Kitajci ravnajo do Tibetancev in kako smo mi ravnali do Romov?

Kaj pa govoriš, porečete. Kitajci pobijajo in nasilno ravnajo s Tibetanci, s tem da so nasilo zasedli njihovo deželo, mi smo pa do Romov dosti bolj spoštljivi. Sploh pa so se Romi naselili na naše ozemlje (ali kako je že bilo) in delajo veliko preglavic prebivalcem.

Vendarle gre za v jedru enak princip, enako disfunkcijo uma, enako norost, le da je ena opravičljiva, druga pa ni. Nič koliko je primerov iz zgodovine, ko so tedanje oblasti to dopuščali in opravičevale; križarske vojne, kolonizacija Amerike, inkvizicija, prva in druga svetovna vojna, komunizem,… Danes pa je to imperializacija Združenih Narodov z ZDA na čelu in na Kitajskem zasedba Tibeta.

Daleč največ nasilja, ki so si ga ljudje prizadejali drug drugemu, ni delo kriminalcev ali umsko motenih ljudi, ampak delo normalnih, uglednih državljanov v službi kolektivnega ega.
Eckhart Tolle

Taka dejanja v končni fazi nikoli niso opravičljiva, je pa nekaj takega v človeku (ter družbi in sistemu), kar mu zamegli zdravo pamet, prevzame ga norost in sposoben je grozodejstev. Zametki so vidni že v majhnih, vsakodnevnih rečeh.
Continue reading

Ali res rabimo ob-last?

Če malo bolj pomislim, res je, rabimo državo, rabimo zakon, kajti brez njega bi bila anarhija. Ljudje bi kradli en drugemu, čez naselje bi drveli tudi 150 če bi bilo potrebno, trgovine bi morale za svoj obstoj imeti lastno vojsko skorajda, le redki bi hodili v šolo, nihče ne bi hotel delati, sploh pa ne v proizvodnji in v ušivih službah, cele dneve bi le ležali na svojih kavčih in se debelili, tovarne bi zaprli, vsak bi imel pištolo doma ter ubil vsakega, ki bi ga grdo pogledal, veliko ljudi v sektorjih ekonomije/birokracije bi bilo brez dela, saj si ne predstavljam delujočega sistema brez novodobnega suženjstva, skratka vsak bi počel kar se mu zljubi, to je pa večinoma lenoba ali huliganstvu – po domače povedano, zavladal bi red ulice, spet bi se uveljavila moč fizično močnejšega. Skratka, ta sistem, v katerem večina ljudi godrnja na svojem delavnem mestu, je nezadovoljna s samim seboj ter vsemi ostalimi, bi se v trenutku zrušil in zavladala bi anarhija, na religijo in grehe bi pa tudi dokaj hitro pozabili.

Torej je res, oblast (tako verska kot politična) je naš rešitelj, vladavina zakona drži ta kar v redu delujoči sistem skupaj. Torej vsi v en glas trikrat hip hip hura oblast in vse politike, duhovnike, javno uslužbence, ekonomiste, marketing, policijo, zakonodajalce,.. Tri štiri: “Hip hip, HURA! Hip hip HURA!! Hip hip HURA!!!!!!!”

AMPAK… Hja, Continue reading

Zgledujte se po Oprah!

Nedavno me je presenetila tale slikica na amazon.com. Oprah reklamira eno najboljših knjig nove zavesti, kako pohvalno. Seveda Oprah to kar naprej počne, spomnite se tistega v zvezi s Skrivnostjo. Gre pa pohvala tudi amazon.com, da so na njihovi strani to objavili.

Koliko je tega sicer v svetu ne vem, verjetno bolj malo, vem pa tudi to, da v Sloveniji tega ni skoraj nič. Da bi kakšen TV voditelj zbral pogum oziroma uvidel pomembnost takega in podobnega tematike, ter poklical goste in naredil kakšno oddajo na to temo.. Ni modrosti, da bi to uvideli, ni znanja, ni poguma, ni jasnosti, ni volje, ni energije, ni denarja, mislite da ne bo gledanosti, vam šefi ne pustijo,…?? Kaj primanjkuje, da tega ne vidimo na televizijskih zaslonih?

Res je tudi, da nimamo modrecev tipa Eckhart Tolle, vendar kakšna ustrezna zamenjava bi se že našla. Konec koncev nekaj podobnega ustvarja Studio 12, upam pa, da se bodo v prihodnje orientirali v pogovore in tematike tipa Power of the Myth in že prej omenjenega Eckhart Tolle-ja.

Kakorkoli že, je kakšen stari/novi voditelj, ki bi zbral toliko poguma in nekaj takaga izpeljal v večji medijski hiši. Kolikor gledam program v “prime time”, je prostora ogromno. Preden pa boste speljali tako oddajo, pa lahko predvajate dokumentarce kot so Power of the Myth, Power of nightmares,..Kaj pravite, ste medijske hiše tega sposobne, ste pripravljene narediti nekaj v dobro človeštva ali se boste zgolj klanjali korporacijam in njihovemu gospodarju prstanov?

Zgoraj omenjena reklama za Oprah in Eckhart Tolleja je namenjena tečaju/predavanju, ki ga bosta imela skupaj na internetu. Če se bo kdo prijavil, je komentar dobrodošel.

Pozitivna uporaba vpliva - Oprah in Eckhart Tolle: A New Earth

Brez angleščine ne gre

Učite se angleščino, moj iskreni nasvet. Brez znanja angleščine je internet skoraj neuporaben, izkoristite lahko le majhen potencial, ki ga ta predstavlja. Večina dobrega video materiala, knjig, odličnih člankov, forumov, alternativnih novic in razlag je v angleščini. Če ne znate angleščine je z uporabo interneta tako kot na Kitajskem, kjer imajo prepovedan vstop v mednarodno omrežje. Ali pa čakate na prevod kakšne knjige tudi več kot dve leti, sploh je to problem pri aktualnih knjigah.

Če ste še v šoli, naj bo angleščina med najvišjimi prioritetami, če ste starejši in ne znate angleščino, kakšen tečaj ne bo odveč. Začnite z branjem tematike, ki vas zanima. Počasi, korak za korakom pa se da marsikaj narediti.

Vizija jezikov

Vizija jezikov za prihodnost je ta, da bomo imeli 3 materne jezike. Slovenščino, za ohranjanje kulture in starih besedil, angleščino kot aktualni svetovni jezik, ter sanskrt kot potencialno novi/stari (ker nekoč je že bil) svetovni jezik. Continue reading