Tag Archives: bog

Kdo je Bog? Kaj je Bog?

Kaj meni predstavlja beseda Bog? Dobim sliko nekega človečka na nebu, ki gleda in opazuje vsako mojo potezo, in če kaj narobe naredim me pošlje v pekel? S tem da imam možnost večnega življenja v prelepih Nebesih, če bom delal točno tako kot on reče, hodil ob nedeljah k maši, hodil k spovedi, predvsem pa denarno podpiral cerkveno institucijo. Kakršnikoli dvomi so močno nezaželjeni, kar piše v Bibliji je sveto in da pridem v Nebesa je potrebno brezpogojno verovanje.

Neumnosti pri tem so neštete, a se bom osredotočil zgolj na eno – slepo verovanje v Boga mi čisto nič ne pomaga. Še vedno trpim, še vedno se pritožujem nad tem kar je, še vedno čakam na odrešitev v nekem oddaljenem prostoru in času, še vedno iščem moč zunaj sebe, še vedno se dogajajo vojne a tokrat v imenu Boga, še vedno se čutim nemočnega,…. Mogoče mi da malo potuhe v težkih trenutkih, to je pa tudi vse. Popolnoma nobene praktične uporabe – no, mogoče edino ta, da lahko potem druge prepričujem in se z drugimi pregovarjam o Bogu, se jim čutim nadrejenega.

Bog proti človeku. Človek proti Bogu. Človek proti naravi. Narava proti človeku. Narava proti Bogu. Bog proti naravi. Zelo smešna religija.
Daisetz T. Suzuki

Človek je ustvaril Boga po svoji podobi. Večno, neskončno in neopisljivo je zmanjšal v miselni idol, v katerega je potrebno verjeti in častiti kot ‘mojega boga’ ali ‘našega boga.’
Eckhart Tolle

Ko vidim neumnosti tega sistema, se zatečem k ateizmu in religiji uradne masovne (main-stream) znanosti. Sedaj nimam Boga, vse kar ne zaznam s čutili in kar se ne da izmeriti nič ne velja, človek in vesolje je zgolj plod neke kozmične nesreče. Smo brezvezna bitja v nesmiselnem vesolju, ločeni od vsega ostalega, sami svoja enota, vržena v ta svet. Kaj mi prinaša to verjetje, ta dogma? Identično zgornjemu prepričanju; naredi me nemočnega, nesmiselnega, čisto vse je odvisno od mene, stvari je potrebno imeti pod kontrolo,…. V obeh primerih tudi velja, da nisem pripravljen raziskati nasprotnega (dogmatičnost) – svojega prepričanja se tako močno slepo oklepam, kot da bi bilo od tega odvisno moje življenje.

Prava definicija Boga preko religije in ateizma

Kot smo videli, sta obe obliki verovanja zelo podobni – druga plat istega kovanca. Vprašanje, ki se sedaj postavlja je, ali je to vse, ali obstaja še tretja pot? Kajti če je človek iskren do samega sebe lahko vidi, da nekaj manjka, sluti, da mora obstajati še mnogo, mnogo več kot le slepa religija ali slepi ateizem. In res je, občutek ne vara,… Prav tako je presenetljivo, da so to ugotovili že mnogi ljudje, pa tega nismo nikoli slišali. Kaj ti ljudje pravijo o Bogu?

Otroci, vi ste od Boga in ste premagali take preroke, ker je tisti, ki je v vas, večji od onega v svetu.
Janez, 1. 4:4

Bog je metafora za tisto, kar presega vse ravni intelektualnega razuma. Tako enostavno je to.
Joseph Campbell

Božje Kraljestvo je v tebi… in v vseh bitjih.
Leo Tolstoj

ENOST vsega, kar obstaja: vse je Bog, vsi smo Bog, le nivo zavedanja je različen. Ko spoznaš Resnico, spoznaš, da si eno z vsem – v vsakem bitju vidiš Boga, vidiš Sebe, vidiš, da je bila ločenost samo navidezna, v tvojem umu.
Igor Kononenko

Ljudje pridejo k meni in me vprašajo: “Hočemo znanje o Bogu – kje je Bog?” Hja, vprašanje je naravnost absurdno. KJE GA NI? Vi vprašate KJE on je; morate biti mrtvo slepi. Ga res ne vidite? Vedno On je! V drevesu in v pticah, v živalih, v reki, v gori, v moškemu, v ženski.. povsod On je. Vzel je tako veliko oblik da vas obkroža, da pleše okoli vas. Od povsod vas pozdravlja “ŽIVIJO!” a vi ne poslušate. Od vsepovsod vas On kliče. Od vsepovsod vas vabi: “Pridi k meni!” Ampak vi imate nekako oči zaprte, ali pa imate zavezane oči – nikamor ne pogledate.”
Osho

Iz vseh teh citatov je razbrati, da je Bog nekaj, kaj je vedno prisotno, nekaj kar je v vsakem živem bitju, v vsaki stvari, nekaj, kar je v odzadju vsake manifestirane stvari, nekaj, kar podpira in omogoča manifestirano. Težko razumljivo? Tako kot tišina omogoča zvoku, da se izrazi; tako kot praznina v sobi omogoča, da jo lahko napolnimo; tako je tudi z nemanifestiranim, ki manifestiranemu omogoča, da obstaja. Nemanifestirano je nekaj, kar je večno, nekaj kar je neuničljivo, nekaj kar je vedno bilo in vedno bo, nekaj kar je skupno vsem nam. To je tisto, čemur pravijo Bog, Boginja, Vri, Tišina, Praznina, Prisotnost, Enost, Mir, Ljubezen,… in ta je skupen vsem nam, ta je bistvo vseh živih bitij in vseh stvari.

Čemu bi sploh bil Bog ločen od česarkoli, kako sem lahko jaz ločen od Vesolja? Mar ni takšen koncept plod neskončne omejenosti? Če Boga ni v naravi, če ga ni v živalih, če ga ni v mladičkih, če ga ni v otrocih, če ga ni v zaljubljeni ženski, če ga ni znotraj mene, potem Boga ni nikjer. In da je dostop do Boga možen le preko zanikanja in nasprotovanju življenja je norost – pot do Boga je čez življenje, preko narave, živali, odnosov, ne mimo tega. Continue reading

Zaupati nečemu višjemu

To je ena najpomembnejših stvari, brez katere se po mojem mnenju ne da veliko narediti. Kajti naš pogled v prihodnost je zelo omejen, poleg tega pa še pod vplivom različnih vzorcev, prepričanj. Ponavadi vidimo le nevarnosti, kaj vse lahko gre narobe in potem smo res v velikih škripcih, kajti to nas bo držalo v kletki, v okviru znanega, kjer pa ni sreče niti miru. To dostikrat leži v neznanem, za odhod v neznano pa je potrebno skočiti, zapustiti okvirje poznanega in brez zaupanja, da se bo nekako že izšlo gre zelo zelo težko.

To je tako kot če se voziš ponoči in si v dvomih, če je za naslednjim ovinkom res cesta ali je morda prepad, kako daleč bi potem prišli? Ali pa podnevi, če ne bi verjel zemljevidu ali smerokazom na cesti, da res kažejo v pravo smer, kako dolgo bi rabil do cilja? Ali ko se sprehajaš po novih gozdnih/planinskih poteh, če misliš da si se izgubil ali da bo za ovinkom medved, ti dvom pobere vso energijo in veselje.

Tako je tudi z življenjem in življenjskimi odločitvami, če mislimo, da moramo vedno vedeti vse 100%, bit sigurni, videti vse nevarnosti pred seboj, vedno iskati paranoične napake, potem ne bomo nikoli naredili koraka v neznano, vedno se držali v okviru znanega, vedno bili v kletki. Kajti da greš po svoji pote, da najdeš delo v katerem uživaš, dostikrat zahteva tudi to, da greš stran od družbeno začrtanih poti in če tedaj ne zaupaš življenju, da te bo nekam pripeljalo, imaš malo možnosti za uspeh. In bolj ko poslušaš ljudi okoli sebe, ki so v kletki in mislijo da so svobodni, bolj si ujetnik tudi sam.

O tem govori Enigma, o teh govori Joseph Campbell, o tem govori Steve Jobs v njegovem fantastičnem govoru, o tem govorijo vsi miti; vključno z Matrico, Gospodarjem prstanom in Zvezdnimi vojnami. Continue reading