Tag Archives: ignoranca

Skriti Namen Televizije

Predvsem komercialne. O MEDIJIH ni nikoli premalo rečenega, vsaj dokler jim bomo tako vneto verjeli in jih cele dneve gledali in poslušali.

Potrebno se je zavedat, da je televizija idealni prostor za OGLAŠEVANJE, saj tvori kombinacijo ZVOKA in SLIKE, kar na nek način ustvari RESNIČNOST. Prav tako ima zaradi te kombinacije izjemno moč na podzavest; znana so sublimalna sporočila v glasbi in v slikah. Če pa to dvoje združiš, je pa še toliko bolj kvalitetno.

Televizija nas zaradi tega najbolj pritegne, večino časa preživimo pred televizijo, “spočijemo” se pred televizijo (hrana za podzavestna sporočila), zaspimo pred televizijo (sploh samomor), informacije dobimo preko televizije. Velika večina ljudi dobi preko televizije vse kar poznajo, kljub internetu in ostalim virom. Vsi uradni mediji so sranje, izstopa pa televizija, ravno zaradi svoje pribljubljenosti in moči.

Kako deluje:

  1. korak: pridobit gledalce (način ni važen – cilj opravičuje sredstva); primer
  2. korak: učinkovita PRODAJA izdelkov (način ni važen – cilj opravičuje sredstva)

Torej je eden od skritih namenov ta, da podjetja potrošnikom lažje prodajo svoje izdelke. Bolj ali manj posredno imajo podjetja v lasti televizijske postaje, zato je televizija le podaljšana roka oglaševalske industrije.

Komentar na predstavitev

Presenečen sem bil nad dejstvom, da teh stvari sploh ne skrivajo, javno so dostopne preko interneta. Seveda pa te stvari le malo ljudi pogleda. Moj komentar na to, kar imajo napisano gori (na PRO PLUSu) je sledeč:

(c) Uspeh PRO PLUS-a gotovo pomeni tudi (1) uspeh tistih, ki želijo učinkovito oglaševati. Oba programa omogočata (2) zanesljivo komuniciranje oglaševalcev s ciljnimi javnostmi in sta z obojimi kar se da tesno povezana. Da pa bi programa ostala prijazna predvsem do gledalcev, prilagajamo čas in način oglaševanja v posameznih oddajah in ponujamo nove, učinkovite poti do ciljnih skupin. Continue reading

Posameznik je temelj družbe

Dostikrat je slišat, koliko je vseh problemov v družbi, kaj vse je narobe, kaj bi bilo potrebno popravit, kakšen sistem rabimo.. Istočasno je tudi slišat, da so posamezniki čisto v redu, družba je ta, ki rabi popravilo. “Kriva je družba, posameznik je v redu.

Čakajte malo. To tako, kot da bi rekel “ekipa ni v redu”. Nato menjaš trenerje, pomočnike, vodstvo, enega za drugim, pa še vedno ni bistvenega napredka. To je zaradi tega, ker je ekipa sestavljena iz POSAMEZNIKOV. Če z ekipo nekaj ne štima, se more vsak posameznik zase zamislit, kakšna je njegova vloga pri tem.

Ravno tako je v družbi. Družba, dragi moji, je sestavljena iz posameznikov. Posamezniki so TEMELJ družbenega sistema. Če je nekaj narobe z družbo, ja potem je nekaj narobe tudi s posamezniki. Če je nekaj hudo narobe z družbo, potem je nekaj hudo narobe s posamezniki. Ko boste razumeli to, boste razumeli kako funkcionira družba in kaj je potrebno naredit, da gre na višji nivo. Continue reading

Rešimo ekonomijo, nakupujmo VEČ!

To se mi zdi tako kot pri nekaterih mrežnih marketingih. Na 3 urnem seminarju ti prodajajo in prodajajo lepo zavit zrak, vendar še vedno nekateri ostanejo skeptični in polni dvomov ter vprašanj. Kakšna škoda. Ko torej vse te tehnike izgubijo vpliv, je čas še za zadnjo odločilno potezo. “Vaš prijatelj je že v tem poslu, se je že zadolžil, pojdite še vi v to da ga rešite.”

Ammmmmmm.. Če parafraziram, njega ste že nategnil, in edina rešitev zanj je ta, da se vam še jaz pustim nategnit?.?! Itaq, sem že zdraven!

Višek ignorance

Identično je pri vprašanju ekonomije in gospodarske rasti. Prodajajo in prodajajo, posiljujejo z marketingom, vse za večjo gospodarsko rast, za obstoj. In ko to več ne gre, vlada poziva k večjemu nakupovanju, da bi ljudje le rešili domačo ekonomijo. Ja tudi to se dogaja, poglejte Bush-a.

Nisem siguren kako je z vami, samo meni tukaj nekaj hudo narobe hodi. Edina rešitev za ekonomijo in lastno državo je ta, da kupimo še več stvari, ki jih ne rabimo, zato da bodo podjetja lahko ustvarila več stvari, ki niso nobenemu v korist. Posledično pa pustila večjo onesnaženost, večjo onesnaženost, več izkušenih in posekanih gozdov. Zgolj zaradi tega, da bomo rešili ekonomijo. Meni se zdi, da se nekdo norca dela iz nas. Continue reading

Človek! Kam se ti MUDI?!

Ozrite se okoli sebe, vse je podivjano, vsem se mudi. Sprašujem vas, kam se vam mudi?

Se vam mudi v obljubljeno deželo v prihodnosti, se vam mudi, da boste dosegli denar, slavo in uspeh pred drugimi? Da, za te stvari je potrebno hiteti, hiteti je potrebno, da vas drugi ne prehitijo. Hitite čedalje hitreje, ker tudi drugi hitijo, so že za vami!

Mislite, da se bo to hitenje kdaj ustavilo, mislite, da lahko večno stopnjujete hitenje?

Delate v službah po 8 ur in več, bojujete se za napredovanje, mečete polena pod noge sodelavcem, prodajate se za višjo plačo, za ugled, za status. Po vsej verjetnosti v službi, ki jo sovražite. Čemu je vse to potrebno?

Podjetje bo uspešnejše, imeli boste več denarja, za kratek čas boste zadovoljili svoje nore potrebe in to je tudi vse. Mislite, da boste zaradi več denarja srečnejši, da vam bo to zapolnilo praznino, kupilo ljubezen? Marsikaj ste pripravljeni naredit za denar, pa sploh niste pogledali v ozadje te pogojenosti. Continue reading

Tudi TRPLJENJE ima NAMEN

V zadnjih nekaj objavah je bilo toliko govora o trpljenju, da je nujno malo bolj podrobno razložit.

Trpljenje je izmišljotina uma, razuma.

Tako enostavno je to. Trpljenje je zgolj razlika med tem, (a) “kar bi moralo biti”, kar pričakuje razum, in med tem (b) kar je, kar se dejansko zgodi; v preteklosti, sedanjosti ali/in v prihodnosti. Le od tod izvira trpljenje (lažji obliki trpljenja se reče stres), v resnici pa obstajajo zgolj izzivi in preizkušnje.

Primeri preizkušenj, ki ponavadi postanejo trpljenje/stres:

  • Z družbo greš na pico, prideš v gostilno kjer je trenutno za čakat in si ves iz sebe. Zgolj zaradi tega, ker si pričakoval, ker si računal na to, da bo miza prosta. Ker “jest pa že ne mislim tu čakat in zapravljat časa. Kako to, da se glih meni zgodi, da morem vedno čakat.”
  • Na cesti se zgražaš nad vožnjo udeležencev. Dejansko verjameš misli, da “bi morali vsi odlično peljati,” a realnost je na žalost taka, vsi ne vozijo odlično. Zato stres in pritoževanje. Tolikokrat smo že videl take primere, da to ne more bit res, a še vedno verjamemo pravljici, da “bi morali vsi odlično peljat.” Seveda je ta misel nezavedna. Continue reading

Kam Divjajo Podjetja?

Če pogledate okoli sebe, boste videli da vsi nekam bežijo, vsi nekam hitijo. Poglejte podjetja, divjajo v prihodnost. Ne vedo več kaj je njihov namen, čemu so tam, razen tega, da se bo povečal njihov dobiček, da bodo več prodali in več proizvedli.

Polni vozički

Če gre kupec iz trgovine s polnim vozičkom, potem ste opravili svoje delo izvrstno, je tako? Vi ste mu prodali izdelke, za katere menite, da jih ta človek nujno potrebuje, da brez njih ne bo srečen, brez katerih ne more živet. S tem ko ste mu prodali izdelke je volk sit in koza cela. Vi ste povečali prodajo, s tem dobiček, in kupec je zadovoljen.?

Ne! S tem ko je kupec šel s polnim vozičkom iz trgovine niste naredili popolnoma nič. Zaradi tega se njegovo življenje ne bo bistveno spremenilo, po možnosti se bo kvečjemu polenil. Poglejte sebe. Ste res srečni, ko kupite vso to kramo? Za nekaj časa mogoče, potem pa spet rabite več, boljše, močneje. Se vam zdi, da lahko ta “več, boljše, močneje” kdaj zadovoljimo.

S tem, ko je kupec šel iz trgovine s polnim vozičkom nekoristnih izdelkov, ste izrabili naravne in človeške vire. Koliko materiala je bilo potrebnega, da se je ta izdelek proizvedel? Koliko človeškega truda, koliko idej je bilo potrebnih za to? (Oda razumu.) Koliko izvrstnega M A R K E T I N G A, da ste lahko nekomu vsilili te izdelke? Continue reading

Le čudak gre na duhovno pot

Ironično je, da se tako čudno gleda tiste, ki se ukvarjajo z duhovnostjo (joga, meditacije, poglabljanje vase,..). Tako čudno se gleda tiste, ki so se odločili ukvarjat sami s seboj. Tako čudno se gleda na tiste, ki so se odločili reševat probleme pri vzrokih. Tako čudno se gleda na tiste, ki so pripravljeni it svojo pot.

Tudi na nekaterih tečajih sem dobil tak občutek, “revež, čist se je zgubil”. Al pa kako okolica gleda na to, “ta je mel pa zihr ogromno težav, da se je tega lotil.” Ja seveda, ogromno težav in še več, vsak jih ima. Ali ni lepo, da se je končno odločil nekaj naredit, končno lotil reševat vzroke in posledice?

Ampak nekateri vse to ignorirajo, se delajo kot da nič ni, so pripravljeni potrpet, drugi pa vidijo, da je to slepa ulica, da se bo to samo še stopnjevalo in da je v tej smeri nekaj potrebno naredit. Da zatiskanje oči ne bo pomagalo nobenemu, najmanj pa nam samim.

“Nič ni narobe”

Dokler stvari gredo naprej, nam je vseeno. Ko se malo zalomi, se ne sekiramo preveč. Začnejo se hujše težave, takrat smo ponavadi razočarani. Na koncu, ali popolnoma neha delovat ali se prej ustavimo in lotimo reševanja. Continue reading