Tag Archives: misli

Primarna matrica

Matrica, kot ste opazili je to meni zelo ljuba beseda. Je prispodoba za navidezni svet, za film za katerega mislimo, da je resničen. Matrica je torej navidezni/umetni svet, ki deluje po svojih zakonih in z dejansko realnostjo nima kaj dosti povezave. Govoril sem že o matrici, ki jo izvajajo avtoritete, ter o matrici, v kateri danes živimo – v svojem umetnem svetu, z umetnimi zakoni, odtujeni od naravnih zakonov. A tako kot pri vsaki stvari je tudi z matrico – vse se začne v GLAVI.
 

Primarna matrica je matrica naših notranjih filtrov skozi katere vidimo zunanji svet. Ti filtri delujejo kot projektor v naši glavi, vidimo to, kar nam projecirajo, ne vidimo pa realnega stanja. Ali imamo pozitivni projektor in se delamo, kot da je vse v redu in ni nobenih problemov, ali pa vidimo le probleme in nobene dobre strani – oboje je slepilo.

Ta projektor je tudi POIMENOVANJE in definiranje objektov; damo ime in si delamo utvaro, kot da vemo vse o določeni stvari. Recimo o drevesu; to je hrast, tam je smreka in je taka in taka – znamo vse povedati, analizirati v nulo.. vendar kot pravijo mojstri, na ta način drevesa nismo spoznali, spoznali smo le svoje nalepke. Drevesa nismo začutili, nismo začutili njegovega bitja. Če hočemo priti v stik z drevesom, moramo biti notranje tihi.. Tako kot v VAUUU trenutkih, ko ni drugega kot čudenje, ko se vsi miselni procesi ustavijo.

Skratka, primarna matrica je ta nenehni miselni klepet, ki neprestano razmišlja, poimenuje, primerja, nasprotuje,… Dokler pa je vsa pozornost v glavi, tedaj ni stika z realnim svetom, ni življenja/živosti/energije. Kar pomislite, kdaj se najbolje počutite – kaj se tedaj dogaja v vaši glavi. Adrenalin, alkohol, droge, igrice, ples, petje,..

Pa da ne bo kdo narobe razumel, kot je pogosto pri takih stvareh. Z razmišljanjem in poimenovanjem in definiranjem ni nič narobe, vse to je še kako potrebno. Vendar če je to vse kar človek pozna, če se to dogaja neprestano, potem zmanjka prostora za druge še pomembnejše stvari; mir, ljubezen, ustvarjalnost,.. Že napredni psihologi pravijo, da je nepotrebnega klepeta v glavi več kot 90% – ta klepet pa porabi tudi veliko telesne energije.

 
Kar poglejte, kako je pri enostavnih opravilih – sploh nismo prisotni pri tem kar počnemo; hranjenje, pitje, vožnja avtomobila, sprehod,… Vse delamo avtomatsko, pri hranjenju v popolni odtujenosti od telesa. Samo zato je mogoče, da se nažiramo, kajti iščemo zgolj umske potešitve, pozabimo pa na inteligenco in potrebe telesa. Ampak ker smo izključno v glavi, telesa sploh ne čutimo, dokler res ni preveč ali ne zmanjka hrane in se tako misli za trenutek poležejo.. V nasprotnem primeru, če med hranjenjem ohranjamo stik s telesom, če imamo pozornost tudi na telesu, do nažiranja ne bo prišlo – zelo dobra preventiva.

Ali pa pri izdelkih, storitvah. Ne vzamemo si časa, neprestano hitimo in tako trpi kvaliteta. Miselna usmerjenost je neprestano v prihodnost, in če hočemo hitro priti tja, ne smemo preveč časa posvečati sedanjemu trenutku, realnosti. Ampak realnost je resnična, prihodnost je pa le v glavi.. in ker prihodnost v resnici nikoli ne pride za dolgo, jo neprestano lovimo, nikoli ne moremo počivati.

Vse to izjemno lepo pove tudi Alan Watts v uvodu govora Still the mind:

Oseba, ki neprestano misli nima o ničemer drugem razmišljati kot o misli. Tako izgubi stik z realnostjo in živi v svetu iluzij. Z razmišljanjem mislim na klepetanje v glavi, neprestano in prisilno ponavljanje besed. Ne pravim, da je razmišljanje slabo, kot vse ostalo je koristno v zmernosti; dober služabnik, a slab gospodar. In vsi tako imenovani civilizirani ljudje so postopoma postali nori in samouničevalni, kajti zaradi prekomernega mišljenja so izgubili stik z realnostjo.

To pomeni, da zamenjujemo znake, besede, številke, simbole in ideje z resničnim svetom. Večina od nas bi raje imela denar kot oprijemljivo bogastvo, velika priložnost je za nas nekako pokvarjena razen če ni slikana in brati o njej naslednji dan je bolj zabavno kot prvoten dogodek. To je katastrofa. Kajti kot rezultat zamenjave resničnega sveta narave z golimi znaki, kot so bančni računi, pogodbe,.. uničujemo naravo. Tako smo utesnjeni v svoj um, da smo izgubili svoje čute. Čas je, da se prebudimo.

Seveda je razlika med tem ali mi mislimo, ali pa misli mislijo nas. Na splošno so v naši civilizaciji misleci zelo cenjeni. Vendar res kvaliteten mislec, rabi veliko prostora za svoje misli, veliko miru, kajti če je neprestano v glavi, tako kot je to pri večini, razmišlja le še o konceptih in se izgubi v njih. Zato je možno, da tekom časa teorija popolnoma zgreši dejansko stanje; kajti če je tak teoretik zaprt v izključno v svoj svet in nima stika z realnim svetom, nastanejo iluzije, niti ni prostora za nove, sveže ideje.. Zatorej morata iti teorija in praksa z roko v roki – aktivnost in počitek, mišljenje in miselni počitek (oz .občutenje realnega sveta); eno brez drugega je uničujoče.

Miroljubni bojevnik

Miroljubni Bojevnik (Peaceful Warrior)Film Miroljubni bojevnik (Peaceful Warrior) je eden najboljših filmov, ki dvigajo zavest in nazorno prikaže življenjske resnice. Predvsem resnici “pot je cilj” in “sedanji trenutek je vse kar obstaja.”

Priporočam ga predvsem ljudem z velikimi življenjskimi pričakovanji; vsem mladim, športnikom, uspešnim podjetnikom,.. Oziroma vsem ljudem, ki mislijo, da rabijo (le še eno) stvar/osebo/dogodek, da bodo do konca življenja srečni.

Najbolj pa me je pri tej zgodbi navdušilo to, da je Dan študent, ki ima VSE; dobro telo, veliko denarja, uspešen je v šoli, veliko prijateljev, punce ga obožujejo,.. A kljub vsemu ga nekaj globoko v sebi muči, čez dan si tega ne prizna, ponoči pa zaradi tega težko spi. V iskanju odgovorov naleti na človeka, ki mu razkrije modrosti življenja. Continue reading

Skrivnost (The Secret) – Pozitivne misli

Še vedno so to misli, nič več, nič manj. Ali imajo pozitivne misli moč spreminjanja realnost, lahko s pozitivnimi mislimi kaj privlečemo v svoje življenje? Seveda, dokazov za to je več kot dovolj. Vendar morajo biti izpolnjeni določeni pogoji.

Ni dovolj samo površinska miselnost, pač pa je potrebno to začutiti. V Skrivnosti pravijo, da si je potrebno v živo predstavljati (vizualizirati) in občutiti kot da sem nekaj že dobil. Tako se sposobnost udejanjenja neke želje močno poveča, še vedno ni pa zagotovo, da bomo to tudi dobili. Nič ne bo padlo z neba, trik tukaj pa je v tem, da potem začnemo razmišljati v tej smeri, pridejo ideje, ki pa jih je potrebno udejaniti. Če se z neko pozitivno energijo lotimo določenega projekta, ni vrag, da ne bo uspelo. Akcija je potrebna, to so v Skrivnost premalo poudarili, so pa zato nadoknadili v mastersofthesecret.

Enako je z afirmacijami, če je to zgolj površinsko, ne naredi veliko dobrega. Mogoče nam za krajši čas res uspe odriniti in potlačiti neko negativno misel, ampak večno ne bo potlačena in dalj časa ko jo tiščimo v sebi, močnejša postaja. Torej potlačitev, delati se, da negativne misli ni, je na daljši rok zelo slab način. Če pa so te afirmacije globlje, da se takrat ko izrečem afirmacijo zavem kdo sem jaz, od kje pridejo misli, kako deluje življenje… potem je to nekaj drugega – misli ne potlačim, ampak te odidejo/odpadejo.

Opustiti negativno razmišljanje

Pomembno je vprašanje, čemu meni želja, da bi spreminjal realnost? Čemu meni želja, da nujno rabim tisti novi avto, kaj menim da mi bo prinesel, trenutni ni v redu? Je res moja, se je vredno za to željo “truditi”? Ta doktrina deluje nekako v tej smeri, “življenje/bog mi ni ničesar priskrbel, zato moram sam zase poskrbeti, sam se moram naučiti kako uporabljati svoje možgane/um, sicer bom še naprej živel v agoniji.Continue reading

On je pa tak in tak

Nekaj neverjetnega je, koliko si ljudje delajo utvare, da nekoga poznajo. Po petih minutah pogovora si si že napravil vtis o meni, po petih minutah že vse veš kar je vedeti o meni? Po tem kar sem povedal v petih minutah, po mojem zunanjem videzu, po obleki, po avtu, po prijateljih, ki so prišli z menoj,.. si upaš delati zaključke in trditi, da veš, kakšen sem jaz, da veš, kakšna je moja osebnost, da veš, kdo sem jaz?

Pa si res prepričan, da veš vse kar je vedeti o meni. Lahko sem pa imel le slab dan, planeti niso bili v najboljši poziciji, sem vstal z levo nogo,.. A ti si upaš po 5ih minutah trditi, da veš kakšen sem jaz in me že ocenjevati in opravljati? Torej tudi poznaš moje misli, moje skrite želje, talente, strahove? Veš kakšen sem za zaprtimi vrati?

Če bi bil iskren bi rekel približno takole: “Glede na to, kar sem imel videti v petih minutah mislim to in to. Vendar pa je to le začasno stališče, ki je plod mojih prepričanj/filtrov in se lahko celotno stališče spremeni. Zato so kakršni koli dokončni zaključki popolnoma odveč.

obtoževanje
Violator3
Continue reading

Skrivnost (The Secret) – Oh te negativne misli

“Potrebno je misliti pozitivno,” večina odnese od The Secreta, kar aplicira tudi na to, da so negativne misli škodljive, potrebno jih je pregnati. Ni važno kako, samo da jih preženete, kajti če bodo predolgo v glavi se lahko uresničijo. “Šu šu negativne misli.” Afirmacije, osredotočenje na pozitivno, karkoli že, samo da jih ni.

Ampak znebiti se negativnih misli je zelo naporno delo, če ste kdaj poizkusili, potem veste. “Čemur se upiraš, to ostaja.” Torej upiranje in preganjanje ne odtehta “nevarnosti” negativnih misli, saj je potem le še večje. Še hujša pa je potlačitev oziroma zanikanje misli – pokrovka in posoda. Še Shakespeare je vedel o čem se gre, ko je rekel: “Predvsem to, do samega sebe bodite iskreni.” Ampak misli v končni fazi sploh niso naše, kako se potem znebiti nečesa, kar sploh ni moje. No, kdo sploh sem jaz? Res pa je, da se nekatere misli v glavi vrtijo tako dolgo, da res mislimo da so naše.

Ob tem pa ne pozabiti na eno osnovnih duhovnih vaj, to je sprejemanje tega kar je, notranje neupiranje, notranji DA dogajanju, pa četudi je to dogajanje le na miselni ravni. Nasprotovanje okrepi, torej ostane le sprejemanje. Seveda obstaja bojazen, “kako bom potem funkcioniral, če bom sprejel negativne misli.” A zna se zgoditi nekaj neverjetnega, saj negativne misli napaja ravno upiranje, če tega upiranja ni in ni niti potlačitve,… Saj to ni nek abstrakten koncept. Če te nekdo zajebava in se mu upiraš, bo imel le še več veselja, če pa ne reagiraš nanj, bo pa kmalu zgubil veselje. Vendar za sprejetje negativnih misli na globlji ravni, je potrebno razumevanje miselnega delovanja, potrebna je modrost.
 

Večina negativnih misli pride preko frustracij, družbenega pogojevanja, nerazumevanja življenja in odtujenosti od samega sebe.

Ko izgubiš stik s svojo notranjo tišino, izgubiš stik s samim seboj. Ko izgubiš stik s samim seboj, se izgubiš v svetu.
Eckhart Tolle

Ko se izgubiš v svetu, nikoli in nikdar ne boš nikoli našel miru; nobene nike superge, noben avto, jahta, slava.. partner, nič ti ne more prinesti miru, če nisi sam miren – lahko ti pomaga, lahko ti prinese mir za kratek čas, vendar za daljši čas – NE. Continue reading

Skrivnost (The Secret) – Omejiti vnos negativnih misli

Najpomembnejša zapuščina The Secreta, ali po domače Skrivnosti, je v tem, da je prodrl v širšo javnost. Glavno sporočilo, ki ga ljudje povzamejo pa je, da je “potrebno misliti pozitivno.” Res je, misli imajo izjemen vpliv na naše življenje, vendar bolj kot na kontrolo nad mislimi se je smiselno osredotočiti na IZVOR in razumevanje misli.

Misli -> besede -> dejanja -> navade -> vrednote -> usoda. To je Gandi rekel in je v nekaterih krogih kar precej razširjeno, vendar ali se je kdo vprašal, od kje pridejo misli? Izvor misli je vzrok, pozitivne in negativne misli so posledica in vedno se je potrebno osredotočiti na vzrok.

Zelo pomemben vir misli, kot sem opisal že v objavi Kdo misli v tvoji glavi, so filmi, pesmi, okolje, družba,.. Nenehno poslušamo eno in isto, in počasi tudi sami začnemo isto misliti in te misli imamo za svoje. Deluje kot trojanski konj; misli so nam od zunaj so vsiljene, s časoma pa jih imamo za svoje lastne.

Kot prva in najpomembnejša zapuščina The Secreta je torej v tem, da je potrebno omejiti vnos negativnih misli v svojo glavo, saj na nas dobesedno delujejo kot programiranje. Izogibamo se negativni družbi, ki zgolj jambra, vsaka akcija pa je odveč; senzacionalnim poročilom, ki prikazujejo nepomembne trače, napihujejo nepomembnosti, ob tem pa nas držijo v kletki pasivnosti; krutim in nasilnim filmom, ki v nas preko slike in zvoka zapustijo še toliko hujši vtis kot beseda; depresivnim pesmim, ki jih ponavljamo iz dneva v dan – kot je na primer “brez tebe ne morem več živeti, prasec si,..”

Izogibaj se situacijam, v katerih si po nepotrebnem izpostavljen neumnostim. Tega si imel že dovolj. Sedaj se moraš razbremeniti.
Osho

Hkrati pa začeti krepiti vnos pozitivnih in ozaveščenih misli v glavo: Continue reading

Odpusti Jim, Saj Ne Vedo Kaj Delajo

Kaj sploh je odpuščanje, kakšno stvar odpuščam, kako pride do tega? Ponavadi se nekaj more zgodit, nek dogodek, ki nas na tak ali drugačen način PRIZADANE. Seveda more bit nekdo kriv za ta dogodek, in to absolutno nismo mi sami. Na tistega drugega zvalimo vso krivdo in pričakujemo, da se bo opravičil.

Ali pa se celo zgodi, da se tisti drugi opraviči, vendar nismo pripravljeni sprejet opravičila. “Vrnemo milo za žajfo.” Ko je to storjeno, smo približno zadovoljni. Vendar tedaj je druga oseba prizadeta in nam ona vrne “žajfo za milo” – rodi se sovraštvo.

S časom zaradi takšnih in drugačnih razlogov mogoče vidimo, da to ne pelje nikamor in smo pripravljeni na spravo. Kako resnična in globoka je ta sprava, to pobotanje, je drugo vprašanje. Vendar dejstvo je, da resnične sprave ni brez globljega razumevanja. Brez razumevanja, kaj se dogaja z osebo, ko stori napako, ko povzroči hud dogodek. Brez tega RAZUMEVANJA je vse le kozmetično.

Potlačitev čustev

Od ljudi, ki povzročijo hujše dogodke, dostikrat slišite, da jih je neka sila prevzela in da sploh ne vedo kaj so počeli. Nihče tega ne stori zanalašč. Zametke tega lahko vidimo že v vsakodnevnem življenju, ko nam zgodi nekaj, kar se “ne bi smelo.” Pogostoma obtožimo nekoga, kot da nam je to storil namenoma. Continue reading

Masovna Pralnica Možganov – Mediji

Kontrola Medijev

Kratek in enostaven logični sklep pripelje do tega, da so MEDIJI farsa. (1) Lastniki medijev so velika podjetja, posredno ali neposredno. (2) Tem podjetjem gre zgolj za DENAR. Če za enkrat odmislim še dosti hujše stvari.

Je treba vedet še kaj več? 8 velikih korporacij kontrolira 70% medijev. Televizijske postaje, radijske postaje, telekomunikacije, časopise, muzko in založbe. Seveda te iste korporacije kontrolirajo tudi vse večje vlade, bolj ali manj posredno. Mediji so danes tako močni, da lahko brez problema zruši staro in postavi novo oblast.


Poslušejte John F. Kennedija, kaj pravi o tisku/MEDIJIH in njihovi vlogi in odgovornosti, 27. april 1961.

(Zato je to) Edini posel v Ameriki izrecno zavarovan z ustavo – primarno ne za zabavanje, ne za poudarjanje nepomembnega in čustvenega, ne zgolj za serviranje javnosti tega kar hoče – ampak za informiranje, prebujanje, refleksiranje, za poudarjanje napak in priložnosti, da naznani naše krize in naše odločitve, da vodi, oblikuje, izobražuje in včasih celo razjezi javno mnenje.

Svoboda tiska/medijev, da, dejmo jim svobodo. Ampak naj bo to raziskovalno novinarstvo, ne pa neko jalovo prenašanje informacij, nek politični ali korporacijski diktafon. Čemu potem slišimo o tolikšni cenzuri in samo cenzuri? En urednik odloča o tem, kaj lahko pride v javnost in kaj ne?! Urednik je pa seveda pod vplivom lastnikov. Naj bodo mediji v dobro ljudstva, ne pa pranje možganov z reklamami v lovu na večje dobičke. Čemu potem skoraj da več reklam kot programa? Boste naslednjič vidli kaj piše v njihovih opisih.

Čist tako za zabavo, poglejte si kako deluje svobodna televizija CNN. Na demokratskem soočenju so bila vprašanja iz publike so vnaprej IZBRANA. Posameznikom so dali na voljo, da napišejo okoli 10 vprašanj, poleg resnih tudi smešna vprašanja. Potem pa CNN določi, katero vprašanje nekdo vpraša. Tako se je zgodilo, da je bilo na koncu vprašanje za Hillary: “diamanti ali biseri?” Soočenje (zadnje vprašanje) in celotna zgodba.

Kdor danes kontrolira medije ima večjo oblast, kot si jo je največji diktator kdajkoli zamislil. Continue reading