Tag Archives: nebeško oko

Ko si na tleh, in ko se počutiš osamljenega…

So trenutki, ko sem na tleh, ko mi gre vse na jetra – in to je eden takih trenutkov. Pa ne vem zaradi česa.

* Morda zaradi tega, ker je toliko zblojenih in izgubljenih ljudi, ki nasedajo marsikateri zblojeni ideji;
* ali morda zaradi tega, ker se nekateri tako hitro navdušijo nad določenimi stvarmi, brez da bi pogledali širši vidik, in s tem v ta drek spravijo še ostale;
* ali morda zaradi tega, ker ljudje, ki se ukvarjajo z duhovnostjo, ne vidijo preko omejenosti razuma in misli;
* ali morda zaradi tega, ker ljudje hočejo biti ovce, se bojijo ali nočejo razmišljati s svojo glavo;
* ali morda zaradi tega, ker sem pojedel preveč prokletega junk food-a, čeprav sem tazadnjo porcijo, ki je že bila v ustih, vrgel v sekret (tako naredim manj škode);
* ali morda zaradi tega, ker so položaji planetov in lune v napačni postavitvi;
* ali morda zaradi tega, kar vsakih 30 minut ne dobim novega osebnega mail-a;
* ali morda zaradi tega, ker statistika in komentarji na blog-u ne rastejo eksponentno;
* ali morda zaradi tega, ker ne vem kako naj se o določenih stvareh odločim;
* ali morda zaradi tega, ker bi rad kakšno pametno, dokaj pogosto, in solidno plačano službo oz. delo, pa ga trenutno ni na vidiku;
* ali morda zaradi tega, ker ne vem kako točno uresničiti vse svoje ideje in projekte;
* ali morda zaradi tega, ker bi rabil več denarja za vse svoje ideje, pa ga trenutno nimam;
* ali morda zaradi tega, ker sem na trenutke preveč len oz. me je strah narediti kakšen nov korak;
* ali morda zaradi tega, ker bi rad od določenih ljudi kaj dobil, pa tega ne dobim;
* ali morda zaradi tega, ker hočem biti slabe volje;
* ali morda zaradi tega, ker mislim, da bi moral biti dobre volje in neprestano na višku energije in nenehno vedeti, kaj je pravilna odločitev, pa to nisem oz. tega ne vem;
* ali morda zaradi tega, ker sem izgubil stik s svojim Centrom, ker sem pozabil kdo jaz sem, ker sem pozabil, da me podpira celotno vesolje;
* ali morda kaj osemnajstega?

Kdo bi vedel…

Umetnost manipulacije: Kako diskreditirati posameznika

Splošni triki na kakšen način diskreditirati posameznika ter kako se temu obraniti, kako iti preko teh ovir in izzivov.

Znanost/argumenti

  • če imaš znanost/argumente na svoji strani, se zanašaš na podatke znanosti/argumentov
  • če znanosti/argumentov nimaš na svoji strani, osebno diskreditiraš posameznika

Prvo je precej redek pojav, je pa v zadnjem času tudi znanost deljena. Pri drugem pa lahko najdemo nič koliko primerov, ko se na bolj ali manj subtilen način poizkuša diskreditirati posameznika. “Ta je pa tak in tak, bedak, lej kako govori,” se očrni njegove bližnje, pod drobnogled se vzame njegove pretekle dogodke, zaničuje sedanje delo, itd.. Zelo otročja in primitivna fora, ki se veliko uporablja v svetu ‘odraslih.’

Zaradi nekega čudnega razloga se taki ljudje čutijo ogrožene in uporabijo še zadnjo obrambno črto, edino kar še preostane. Zato takih ljudi ni jemati resno, oziroma povedano drugače, taki ljudje so ubogi v duhu in tudi sami ne pridejo daleč na dolgi rok.

Če si se napotil proti cilju in se med potjo začel ustavljati, da bi kamenjal vsakega psa, ki laja nate, ne boš nikdar prispel do cilja.
Dostojevski

Bolj ko se človek izpostavlja, več takih ljudi se najde. Nimajo argumentov in kar nekaj bluzijo. A ne gre tega jemati preveč osebno in zgubljati energijo, pač taki ljudje so vedno bili in vedno bodo. Lahko jih jemljemo kot nek test, test odločnosti in vere vase, v svoje delo – zna pa biti na trenutke naporno, vendar le toliko, kot sami to dopustimo. V končni fazi pa je energija preveč dragocena, da bi se s tem po nepotrebnem obremenjevali. Pomni: Nebeško oko vedno gleda. Continue reading

Nebeško oko vedno gleda

Nebeško oko vedno gledaVeliko primerov je big brotherja, ki ga elita uporablja za to, da disciplinira svoje ljudstvo. “Mi te vedno gledamo, ne drzni si iti svojo pot, tvoje mesto je tu na varnem v kletki.

A to oko Nebeško oko ni tako. To oko ne sodi, ne pošilja te v pekel, ne daje ti nobenih pravil, le želi, da poslušaš samega sebe. To oko je vsevidno, vidi tudi v tvojo notranjost, vidi kaj misliš, kaj čutiš, kako živiš oziroma kako zgolj preživljaš svoje Življenje. Vidi, kako si zaprt v svoji kletki, kako nek del tebe kriči po svobodi a “tvoja” oprana volja/misli temu delu ne dopusti, da bi se izrazil. Od tod izvira trpljenje , zato večina zgolj preživlja svoje dooooolge in dooooolgo-časne dneve. V njihovih očeh je malo Življenja, so skoraj da živi mrtveci, živi zombi.

Vse je igra

Čemu je vse to potrebno? Zato ker so drugi tako rekli, ker tudi drugi tako životarijo? Predstavljaj si vse to kot neko avdicijo, igro, test. A igraš že tako dolgo, da si pozabil, da je vse to le igra, tako dolgo si zaprt v neko skupino (organizacijo ali pa vso človeštvo), da pozabiš, da obstaja tudi nekaj več izven tega.

Tako se v tej igri pokaže tvoja prava moč oziroma ne moč, pokaže se kako močno vero imaš vase in v svoja etična načela. Ponavadi, ko ti v tej igri vsi nasprotujejo, ko gredo vsi po neki poti, ki se ti ne zdi v redu, greš še ti z njimi. Zgolj zaradi tega, ker se počutiš bolj varnega, bolj sprejetega, pa čeprav ob tem zapuščaš sebe. Poslušaš druge, namesto da bi poslušal sebe.

Bodi luč samemu sebi. Bodi svoje lastno zaupanje. Drži se resnice znotraj sebe kot edine resnice.
Buddha

A kaj boš rekel Nebeškemu očesu, tistim, ki te gledajo iz razdalje, ko bodo vprašali, zakaj si POČEPNIL? Zakaj se nisi izrazil tako, kot bi se lahko, zakaj si počel iste neumnosti in norosti kot drugi? Samo zato ker jih je bilo več? Mar res nimaš nobenega spoštovanja do svoje notranje resničnosti, etičnosti, do samega sebe? So mnenja drugih več vredna kot tvoje lastno mnenje? Continue reading