Tag Archives: potrpeti

Revščina tako in drugače

Če malo bolj pomislim, se mi revščina zdi zelo zanimiv fenomen. Na globalnem področju je jasno, da so v nekaterih deželah bolj bogati, v drugih pa bolj revni, vendar smešno postane, ko pogledamo na lokalno raven. V isti vasi ali v isti soseski živijo ljudje od najnižjega sloja do najvišjega sloja, vsak se briga le zase, med seboj se ne poznajo in zaradi tega si niti ne pomagajo – pa bi si lahko/morali.

Kako je do tega prišlo bi bilo zelo zanimivo raziskati. Ker si ne predstavljam, da bi v neki plemenski skupnosti en šotor imel veliko za obleči in za jesti, drugi pa lačni hodili naokoli. Ne vem kako je dejansko bilo, vendar se zelo verjetno zdi, da se kaj takega ni dogajalo. Ali so vsi imeli za obleči in za jesti, ali pa so po večini stradali. Skratka celo pleme/rod je sodelovalo med seboj, so si pomagali en drugemu. Tako kot mati skrbi za otroka, tako so si takrat pomagali med seboj.

Danes pa za svojo žlahto če je v isti vasi še mogoče skrbiš, za ostale pa ne, te niti ne zanima, kaj se s sosedi dogaja. In tu je iskati enega od vzrokov, v uničenju lokalne skupnosti. Uničena od zunaj, ker so vsa dela v mestih, ker so vsi pridelki v velikih trgovskih centrih, vendar nič zunanjega ne pride kar samo od sebe, torej je uničena predvsem odznotraj. Ker se ljudje zaprejo, ker si nočejo pomagati med seboj, ker se ne poznajo, ker je greh nekoga nekaj prositi dakaj posodi, da nekaj naredi, ker si je itaq sam kriv, da je pristal v takem položaju. In posameznik prav tako samega sebe krivi, gleda v tla, brez (samo)dostojanstva, ne vidi pa širšega problema, da je čedalje več takih.

V oddaji je bil kot rešitev s strani GPR (Gibanja za Pravičnost in Razvoj) predstavljen UTD (Univerzalni Temeljni Dohodek). Ampak to je še vedno zelo površna rešitev, še vedno imamo centralno banko, še vedno imamo obresti. Koliko ti ljudje vedo o teh stvareh, o temeljih denarnega sistema? Kaže da ne veliko.. Ne pravim da jaz pa veliko vem, a mislim da poznam osnove. Jaz jih vam predstavim, sedaj pa vi inteligentni ekonomisti zgruntejte kako s tem dejansko je, do najmanjših podrobnosti, na podlagi tega pa naredite podroben načrt za rešitev tega problema. Continue reading

Iluzija dobrodelnosti

Na bruhanje mi gredo humanitarne organizacije, dobrodelnost korporacij, dobrodelnost posameznikov in vse povezano s tem. Razno razni Unicefi, Rdeči križ, Mario in podobni..

Tako hinavsko je vse skupaj. Če pogledamo države v tretjem svetu, so zaradi nas toliko v dolgovih in zaradi tega na robu propada, prebivalstvo pa ima komaj za jesti. Da delno ublažijo dolg, pa prodajajo svoja velikanska ozemlja Svetovni banki in podobnimi. Naše korporacije so tiste, ki tam postavijo proizvodnje s poraznimi posledicami za okolje in posledično ljudi. Uničujejo okolje in ljudi, v javnosti se pa kažejo kot dobrotniki, ker so domačinom omogočili delo in s tem zaslužek, torej tudi hrano. Iz kje dobimo vse te banane, tehnične igračke, razno razne cenene izdelke? Mal poglejte iz katerih držav to prihaja, ter stanje v tistih državah. Mi smo tisti, ki to podpiramo, potem se pa gremo heroje, ko jim preko Unicefa in Rdečega križa “pomagamo”. Da ne omenim vojne in dobave orožja.. Konec koncev pa je v razvitem zahodnem svetu tudi zelo aktualen tretji svet..

Enako je z zbiranjem denarja na Slovenskem. Recimo nedeljska zbiranja za revne družine ali podarjanje denarja klošarjem. Dajmo se najprej vprašati, zakaj so te družine/posamezniki revni. Kaj je takega, kar jih je naredilo revne. V redu, nekaj drugega je zbiranje denarja in humanitarnost zaradi naravnih katastrofe, ki se zgodijo iz danes na jutri ali kakšnih bankrotov.

Ampak družine in posamezniki, ki so že dalj časa revni, zaradi česa so pristali v takem položaju? Imajo znanje, imajo sposobnosti, imajo možnost, da bodo lahko sami zase kaj naredili, ko bodo dobili ta denar. Ali pa ga bodo zapravili za nepotrebne stvari. Mar ne bi bilo boljše izobraziti take posameznike, ter jim omogočiti delo? Smo kaj naredili, če smo jim tam dali denar in jih pustili s tem denarjem, razen tega, da se sami boljše počutimo, ker mislimo da smo naredili ne vem kakšno dobro delo. Continue reading

Hlapčevsko sprejemanje

Na splošno se v duhovnosti veliko govori o sprejemanju, o sprejemanju ljudi in situacij takšne kot so. Marsikdo bi si mislil, da je to ravno tisto, kar počne.

Hodim v službo, ki jo ne maram, ampak jo očitno sprejemam, saj bi jo drugače že zdavnaj zapustil. Doma gledam partnerja, ki mi pije živce, a nikoli nič ne rečem in vse požrem. Gledam naše politike kako se razdajajo, a naj bo, mogoče pa bo na koncu le kaj dobrega ratalo iz tega dreka.. Ja, veliko stvari sprejemam, nisem pa vedel, dokler nisem bral zbudise.net, da je to ena izmed najvišjih duhovnih vrlin.

Tipično sprejemanje hlapca. Na zunaj sprejema, znotraj ga pa trga. Čudežno je, kako se človek hitro navadi na to kar mu je ponujeno, kako hitro nič ne naredi, čeprav ve, da nekaj ni v redu, čeprav ga v notranjosti trga.

Še malo višji davki, še malenkost dražje cene, še malenkost več birokracije, še malenkost več zastrupljene hrane, še malenkost več,.. “Ah, saj to ni tako veliko, saj se je le malenkostno poslabšalo, lahko bi bilo še hujše. Sicer pa, kaj pa jaz morem, saj nič ne pomenim v Sloveniji, še manj v Evropi.” Ampak ta malenkost se dogaja že vsaj 15 let.. Pa so mi rekli, da je človek inteligenten, da ima nekaj, čemur se reče spomin in zdrava pamet. Continue reading

Howard Beale, prerok našega časa: ‘Jezen kot hudič’

Tole je brez dvoma eden najboljših odlomkov iz kateregakoli filma. Odlomek govori o tem, koliko smo ljudje pripravljeni potrpeti – tudi za ceno lastnega življenja, četudi potem le preživljamo dneve v agoniji z občasnimi prebliski veselja.

Howard Beale (igra Peter Finch), persona iz filma Network (1976), ima rešitev za to agonijo. Prvi korak je da znorimo, da se zaderemo: “Jezen sem kot hudič in tega ne bom več prenašal!” (I’m mad as hell and I can’t take it anymore.) Ta citat je uvrščen na 19. mesto najboljših filmskih citatov, po izboru AFIja. Beale pravi, da bomo nato gruntali kaj početi glede sedanje situacije, da je najprej potrebno znoreti.

Če je komu odlomek znan, je to zaradi tega, ker je bil uporabljen v Zeitgeist-u (Duh Časa), na koncu drugega dela. Ampak niso pokazali bistvenega dela.

Ko bi le bila danes televizija toliko pametna (zaradi dobička), da bi predvajala take in podobne govore.. Daj na celoten zaslon ali vsaj malo bolj na glas ter uživaj v predstavi:


http://www.youtube.com/watch?v=3lotcXpKByc

“Ni mi treba govoriti, da je slabo. Vsi vemo da je slabo. Depresija ja. Vsi so brez službe ali v strahu pred izgubo službe. En dolar je vreden pet centov. Banke propadajo. Prodajalci imajo puške pod pultom. Nepridipravi so vsepovsod, in temu videti konca. Continue reading

Kaj boste storili če..

..vse PROPADE? Če cilj, za katerega tako dolgo garate, ne bo dosegljiv?

Tema je nadaljevanje principa “POT je CILJ.” Če na hitro ponovim, zelo pomembno je delat nekaj kar te veseli, na način, ki te veseli, saj smo večino časa tako ali tako na poti. Na cilju preživimo izjemno kratek čas, za povrh vsega nam pa ta ponavadi ne prinese izpolnitve, zato smo že v lovu za naslednjim ciljem. Ujamemo se v začarani krog, divjamo in divjamo za vedno novimi cilji, ki nam bodo mogoče pa le prinesli dokončno srečo, mir, izpolnitev.

To je neumno samo po sebi, obstaja pa še en zelo pomemben dejavnik. Kaj če vse PROPADE? Kaj če cilja, zaradi katerega je bilo toliko ODREKANJ, TRUDA in TRPLJENJA ne boste nikoli mogli doseči (zaradi kakšnega nepredvidljivega dogodka)? Kaj boste potem naredili?

Če športnik cele dneve trenira, in vse kar mu je pomembno je cilj, kaj bo potem, če doživi neko nesrečo, če bo drugi boljši od njega. Kar ni tako redek pojav? Kaj bo storil potem? Vse je bilo zaman, vsi treningi, vsa odrekanja,.. Seveda so naučeni, da o tem ne razmišljajo, vendar je vseeno v podzavesti, nek strah, ki je vedno prisoten. Continue reading

Človek! Kam se ti MUDI?!

Ozrite se okoli sebe, vse je podivjano, vsem se mudi. Sprašujem vas, kam se vam mudi?

Se vam mudi v obljubljeno deželo v prihodnosti, se vam mudi, da boste dosegli denar, slavo in uspeh pred drugimi? Da, za te stvari je potrebno hiteti, hiteti je potrebno, da vas drugi ne prehitijo. Hitite čedalje hitreje, ker tudi drugi hitijo, so že za vami!

Mislite, da se bo to hitenje kdaj ustavilo, mislite, da lahko večno stopnjujete hitenje?

Delate v službah po 8 ur in več, bojujete se za napredovanje, mečete polena pod noge sodelavcem, prodajate se za višjo plačo, za ugled, za status. Po vsej verjetnosti v službi, ki jo sovražite. Čemu je vse to potrebno?

Podjetje bo uspešnejše, imeli boste več denarja, za kratek čas boste zadovoljili svoje nore potrebe in to je tudi vse. Mislite, da boste zaradi več denarja srečnejši, da vam bo to zapolnilo praznino, kupilo ljubezen? Marsikaj ste pripravljeni naredit za denar, pa sploh niste pogledali v ozadje te pogojenosti. Continue reading

Tudi TRPLJENJE ima NAMEN

V zadnjih nekaj objavah je bilo toliko govora o trpljenju, da je nujno malo bolj podrobno razložit.

Trpljenje je izmišljotina uma, razuma.

Tako enostavno je to. Trpljenje je zgolj razlika med tem, (a) “kar bi moralo biti”, kar pričakuje razum, in med tem (b) kar je, kar se dejansko zgodi; v preteklosti, sedanjosti ali/in v prihodnosti. Le od tod izvira trpljenje (lažji obliki trpljenja se reče stres), v resnici pa obstajajo zgolj izzivi in preizkušnje.

Primeri preizkušenj, ki ponavadi postanejo trpljenje/stres:

  • Z družbo greš na pico, prideš v gostilno kjer je trenutno za čakat in si ves iz sebe. Zgolj zaradi tega, ker si pričakoval, ker si računal na to, da bo miza prosta. Ker “jest pa že ne mislim tu čakat in zapravljat časa. Kako to, da se glih meni zgodi, da morem vedno čakat.”
  • Na cesti se zgražaš nad vožnjo udeležencev. Dejansko verjameš misli, da “bi morali vsi odlično peljati,” a realnost je na žalost taka, vsi ne vozijo odlično. Zato stres in pritoževanje. Tolikokrat smo že videl take primere, da to ne more bit res, a še vedno verjamemo pravljici, da “bi morali vsi odlično peljat.” Seveda je ta misel nezavedna. Continue reading