Tag Archives: spoznanje

Vsega se zavedam, kaj pa ostali?

Ta vprašanje se pojavlja pri mnogih in je zlo pomembno vprašanje. Ob miselnem vzorcu na to temo sem prišel do cel kup napotkov, a večinoma so vsi usmerjeni na posameznika. V smislu, najprej spremeni sebe, vse ostalo sledi. Ampak vsi ste že na tej stopnji, zato tu ne bom pisal o tem.

Na stopnji, kjer ste premagali strahove in poželenja (fear & desire), vaša sreča ne temelji na zunanjem, težko vas zunanje okoliščine vržejo s tira, šli ste preko svojih mehanizmov al pa se jih vsaj zavedate ko nastopijo, znate cenit sedanji trenutek, si vzamete čas zase in za najbližje, živite dokaj umerjeno življenje, se zavedate kaj povzroča potrošništvo, kako poteka manipulacija,..

Vse to ste že spoznali, kaj sedaj?

Čakanje

Naredite lahko edino to, da živite svoje življenje tako, kot ste si ga zadali, ob tem pa ste zgled za okolico. Čakanje na nek način. Sem pa tja še kaj rečete, kaj poveste, se udeležite kakšne akcije in to je v večini to. Več ni potrebno, niti ni možno. Ker nekoga silit, obsojat, krivit,.. ne gre.

Da se bo na svetovnem nivoje kaj spremenilo je v večini potrebno čakat, bit potrpežljiv. Seme je posajeno, sedaj je potrebno skrbet in negovat zemljo, da bo seme prišlo na plano, bit skrben in ljubeč in ZAUPAT, da nekaj bo iz tega. “Čakat” je potrebno, da se kritična masa nabere, potem bo šele prišlo do večjih svetovnih premikov.

Do takrat je pa dosti, da se v okviru svojega okolja na to pripravljamo, da delujemo v skladu s tem, da obveščamo tiste, ki jih zanima. Da smo svetilnik na nek način, vsak po svoje, vsak na svoj način. Continue reading

Tudi TRPLJENJE ima NAMEN

V zadnjih nekaj objavah je bilo toliko govora o trpljenju, da je nujno malo bolj podrobno razložit.

Trpljenje je izmišljotina uma, razuma.

Tako enostavno je to. Trpljenje je zgolj razlika med tem, (a) “kar bi moralo biti”, kar pričakuje razum, in med tem (b) kar je, kar se dejansko zgodi; v preteklosti, sedanjosti ali/in v prihodnosti. Le od tod izvira trpljenje (lažji obliki trpljenja se reče stres), v resnici pa obstajajo zgolj izzivi in preizkušnje.

Primeri preizkušenj, ki ponavadi postanejo trpljenje/stres:

  • Z družbo greš na pico, prideš v gostilno kjer je trenutno za čakat in si ves iz sebe. Zgolj zaradi tega, ker si pričakoval, ker si računal na to, da bo miza prosta. Ker “jest pa že ne mislim tu čakat in zapravljat časa. Kako to, da se glih meni zgodi, da morem vedno čakat.”
  • Na cesti se zgražaš nad vožnjo udeležencev. Dejansko verjameš misli, da “bi morali vsi odlično peljati,” a realnost je na žalost taka, vsi ne vozijo odlično. Zato stres in pritoževanje. Tolikokrat smo že videl take primere, da to ne more bit res, a še vedno verjamemo pravljici, da “bi morali vsi odlično peljat.” Seveda je ta misel nezavedna. Continue reading

Kdo sem JAZ, kdo si TI?

Ne mislim nase niti nate, ampak bolj splošno, o vprašanju, ki si ga peščica zastavlja že stoletja. Večina se pa tega nikoli ne vpraša. Kdo sem JAZ? Meni je domače tole:

Poklic, premoženje, materialne dobrine

Nisem poklic, ki ga opravljam. To je jasno. Čeprav se zelo hitro poistovetimo v vlogo, v stilu “obleka naredi človeka”. V preteklosti je bilo s tem drugače. Ljudje so celo življenje opravljali eno in isti poklic, in verjetno so mislili, da oni so ta poklic. A danes temu ni več tako, poklici se zlo hitro menjajo. Zato je dosti lažje videt, da to ne more bit tako.

So ljudje, ki mislijo da so njihovo premoženje, materialne dobrine. Na nek način je razumljivo, celo življenje so se odrekali, da so prišli do bogastva, in še zdaj si ga večajo, ves njihov trud, vse njihovo znanje je v tem. A to so tudi ljudje, ki so skakali iz stolpnic ob borznem zlomu leta 1929, ki ne vidijo več smisla živet ko vse materialno izgubijo. Večina je to že prerasla. Še vedno je vloženo precej identitete, ne pa toliko da bi rekli, da brez tega ne morem živet. Če ti nekdo ukrade avto, si ves iz sebe, a ne boš se šel zaradi tega ubit.

Nisem svoje telo. Dele telesa lahko zamenjamo, jih nadomestimo ali pa celo delujemo brez njih. Čeprav bistveno težje. Znanstveniki celo trdijo, da se VSE celice popolnoma obnovijo vsakih 7 let. Torej imamo v sedmih letih popolnoma novo telo. Tudi če pogledate svoje slike nekaj let nazaj, ste bili dosti drugačni. Brez telesa se ne da živet, nisem pa zgolj telo. Torej – presenetljivo – nisem le belec, Evropejec, Slovenec, Dolenc, član rodbine…

Nisem svoje ime, nisem svoj priimek. Oboje se lahko zamenja, ne rabiš dosti truda za to. Continue reading