“Če ne zaupaš ljudem, jih narediš nezaupljive.” (Lao Tzu) “Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Tako vsako dobro drevo rodi dobre sadova, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih.” (Jezus, Matej 7:16) “Kar daš, to dobiš,” “sredstva in cilj so eno,” “pot je cilj,” “outflow = inflow” in tako naprej..
“Kar seješ, to žanješ” pravi že stara ljudska modrost – vendar ljudje tega še vedno ne pokapirajo. Še vedno večina misli, da se mora v življenju odrekati in trpeti in skrbeti, da bo lahko dosegla nek uspeh na trnjavi poti življenja. Delati po 12 ur na dan, zapustiti sebe in svoje telo, vse podrejeno službi ali neki organizaciji za nek VIŠJI ali PLEMENITEJŠI CILJ, da bo lahko nekoč v prihodnosti vse lepo in prav, da bom imel nekoč v prihodnosti mirnejše življenje je v tem trenutku potrebno odrekanje in trnjava pot – a vendar se vse v naravi dogaja spontano, brez odrekanja, truda in skrbi.
Vse se torej začne in konča pri stanju zavesti, pri stanju v globinah človeka – če tam ni miru, ga tudi odzunaj, v akcijah in sadovih ne bo, le več trpljenja bo manifestiranega.. Kar pa v končni fazi tudi ni slabo, saj trpljenje naposled pripelje do osvoboditve.
Sedanji trenutek je v resnici vse kar obstaja in zaradi tega: “Peace is the way (Mir je pot).” Prevzemimo odgovornost za edino stvar, za katero lahko resnično sprejmemo odgovornost – za svoje notranje stanje zavesti, takoj zdaj, ta trenutek! In da lahko to naredimo ne rabimo časa, čas je kvečjemu ovira; več časa pomeni več časa v negativnem stanju in posledično še več trpljenja – tega pa je bilo dosti, mar ne?