Tag Archives: stanje zavesti

Kar seješ to žanješ

“Če ne zaupaš ljudem, jih narediš nezaupljive.” (Lao Tzu) “Se mar grozdje obira s trnja ali smokve z osata? Tako vsako dobro drevo rodi dobre sadova, slabo drevo pa slabe. Dobro drevo ne more roditi slabih sadov in slabo ne dobrih.” (Jezus, Matej 7:16) “Kar daš, to dobiš,” “sredstva in cilj so eno,” “pot je cilj,” “outflow = inflow” in tako naprej..

“Kar seješ, to žanješ” pravi že stara ljudska modrost – vendar ljudje tega še vedno ne pokapirajo. Še vedno večina misli, da se mora v življenju odrekati in trpeti in skrbeti, da bo lahko dosegla nek uspeh na trnjavi poti življenja. Delati po 12 ur na dan, zapustiti sebe in svoje telo, vse podrejeno službi ali neki organizaciji za nek VIŠJI ali PLEMENITEJŠI CILJ, da bo lahko nekoč v prihodnosti vse lepo in prav, da bom imel nekoč v prihodnosti mirnejše življenje je v tem trenutku potrebno odrekanje in trnjava pot – a vendar se vse v naravi dogaja spontano, brez odrekanja, truda in skrbi.

Vse se torej začne in konča pri stanju zavesti, pri stanju v globinah človeka – če tam ni miru, ga tudi odzunaj, v akcijah in sadovih ne bo, le več trpljenja bo manifestiranega.. Kar pa v končni fazi tudi ni slabo, saj trpljenje naposled pripelje do osvoboditve.

Sedanji trenutek
je v resnici vse kar obstaja in zaradi tega: “Peace is the way (Mir je pot).” Prevzemimo odgovornost za edino stvar, za katero lahko resnično sprejmemo odgovornost – za svoje notranje stanje zavesti, takoj zdaj, ta trenutek! In da lahko to naredimo ne rabimo časa, čas je kvečjemu ovira; več časa pomeni več časa v negativnem stanju in posledično še več trpljenja – tega pa je bilo dosti, mar ne?

Kaj lahko JAZ naredim? Takoj ZDAJ!

Po ogledu vseh teh dokumentarcev in razmišljanj o teh stvareh je ena od prvih misli, ki se pojavijo, “kaj pa lahko jaz pri tem naredim, po možnosti takoj zdaj.” Res je, zelo malo lahko posameznik naredi pri družbenih spremembah, kajti te potrebujejo nek delež posameznikov, ki bodo to izpeljali.

Spreminjati drugih se pa ne da, na žalost ali na srečo se “na silo” (takšno in drugačno) ne da spreminjati drugih. Še pri samemu sebi težko uvedem kakšne nove navade, kako lahko to isto pričakujem od drugih? In ali mislim, da potem, ko se bodo drugi spremenili, da bo meni življenje lažje? Mar ni to zgolj nek izgovor, ki mi preprečuje, da grem še globlje? Je moje notranje stanje res odvisno od zunanjih dogodkov? Mnogi sicer pravijo da je, vendar nekaj mojstrov pravi da temu le ni tako. Je torej to trenutno moje notranje stanje ključ do lepše sedanjosti ali le na bolj prikriti način nadaljujem staro? Sem res prerasel ego, izvirni greh? Kajti če nisem, potem bom vedno znova ustvarjal stari svet – potrebno je iti še globlje.

Ampak ego je zvit, pravi: “Pa kaj meni pomaga moje stanje zavesti, če me bodo pa odtali od zunaj uničili. Ekonomija, zrak, voda, hrana,.. Nekaj je potrebno narediti.” Se delno strinjam, nekaj je potrebno narediti. Kajti nekdo mora začeti, nekdo mora pokazati na vse te probleme. Vendar je zelo ključno, s kakšno energijo se tega lotevam, kajti tako energijo kot dajem navzven, s tako energijo vplivam na druge in s tako energijo ustvarjam zunanje stvari. Kar je ustvarjeno v jezi/nezadovoljstvu, lahko prinese le jezo/nezadovoljstvo, kar temelji le na zunanjih spremembah brez globlje preobrazbe, je obsojeno na propad. Lep primer je komunizem.
Continue reading

S kakšno energijo se lotevam stvari?

Z Ljubeznijo, notranjim mirom ALI z jezo, nezadovoljstvom, obtoževanjem, ‘mu bom že pokazal’, ‘on bo meni govoril’ sceno?

Nekaj časa nazaj sem to slišal in mi ni bilo čisto jasno. Kako se lahko nekaj lotevam z Ljubeznijo? Mar ni vse sredstvo za dosego cilja, vse narediš z nekim namenom, ali pa vsaj z negativnostjo? Vprašaš kolega za nasvet, greš na to ali ono predavanje, nekoga zatreš, kako je lahko kaj takega narejeno z Ljubeznijo?

Kljub vsemu je Ljubezen zame premočan pojem in sem moral prilagoditi na bolj ustrezno besedo (besedno zvezo) ‘notranji mir‘, kar na nek način je Ljubezen – odvisno od definicij. To mi je veliko bližje, sploh pa je pomembno predvsem to, da se ne lotevam stvari z negativno energijo.

Notranji mir ali negativnost

Lahko sicer nastanejo zelo dobre stvari, vendar potem ljudje ki to dobijo nekako začutijo energijo s katero je bilo narejeno. Predvsem očitno je to v pogovoru, ali v pisanju in komentiranju. Če nekdo nekaj napiše v jezi in nazaj odgovorim užaljeno ali v stilu ‘mu bom že pokazal (kako se upa dvomiti)’ (tudi take misli pridejo) je to le prilivanje olja na ogenj. Če je tega prilivanja dosti je sreča ta, da ogenj vse uniči kar je bilo za uničiti in naposled ugasne. Tako lahko na pogorišču zraste novo. Continue reading

13 predlogov za boljši SVET

Tu je tisti spisek, kaj lahko vsak takoj naredi zase in s tem prispeva k boljšemu svetu.

  1. OMEJIMO nakupe. Omejimo svoje nore potrebe, po nenehnem več in več. Kupimo tisto kar res rabimo. Ne tisto, kar “nam bo prineslo srečo,” ker tega ne bomo dočakali nikoli.

    Naredimo spisek stvari, ki jih rabimo, potem pa preglejmo prodajne kataloge in se s tem spiskom odpravimo v trgovino. Sicer se bo nakup povečal precej. Ker trgovci zlo dobro poznajo kako deluje razum in njegovi mehanizmi.

  2. Kupujmo kvalitetne izdelke, ne kupujmo cenenih izdelkov. Kvaliteta namesto kvantitete. Prodaja cenenih izdelkov močno škodi tistim, ki delajo kvalitetno, poleg tega škodi tudi nam, saj ni za dolgo uporabo. Škoda denarja in materiala za proizvodnjo. Ponavadi sploh ne gledamo na to, važno je le, koliko poceni smo dobil, ne koliko časa bomo uporabljal, ni važna kvaliteta.

    S tem podpiramo tak način proizvodnje, ki jo je zaradi tega čedalje več, podpiramo izsuševanje Zemlje in tretjega sveta (ker večina izdelkov pride iz tam). Tule je zlo dober članek na to temo. Zaradi nenehnega kupovanja je zemlja iztrošena, poglejte kakšen je zrak v Pekingu, poglejte kako živijo v tretjem svetu. Stalno več in več, drugi pa plačujejo ceno. Kdaj bo konec, kdaj bomo zadovoljili svoje požrešne potrebe? Smo že kdaj raziskali, od kje te potrebe sploh pridejo? Continue reading