Tag Archives: ucenje

Umetnost učenja ali kako se učinkovito učiti?

umetnost ucenja colin rose luise gollVaša preteklost niso vaši potenciali.
M.Ferguson

V današnjih časih je tako, da se precej stvari smatra za samoumevne, in tudi če ne funkcionirajo, se jih ne raziskuje, ne išče rešitev (pri večini), pač tako je, potrebno je potrpeti. Sem spada tudi učenje.

Ampak če to berete, potem je velika verjetnost, da ste spoznali, da je stara “modrost” potrpeti močno nesmiselna. Verjetno ste prišli do vprašanja, ali se sploh znam učiti? Je šola zame pravi kraj? Je to vse kar je in sem v brezizhodnem položaju ali se da še kaj narediti? In še kako prav imate, da se da še veliko narediti. Kako se torej učiti?

Na to vprašanje dobimo odgovor v nedvomno najboljši knjigi na tem področju: Umetnost učenja (Accelerated Learning -1991) od Colin Rose-a in Luise Goll-a. Hkrati je tudi izjemno enostavna in privlačno napisana in strukturirana. Avtorja ne komplicirata s pretiranim pisanjem, hkrati je pa veliko slikic, grafov, tabel, miselnih vzorcev, poučnih primerov in vprašanj za bralca.

Knjiga temelji na predpostavki, da smo vis izredni učenci. Od rojstva smo se mnogo stvari že naučili; hoditi, teči, plezati, skakati, voziti s kolesom, risati, pisati, govoriti razumljiv jezik, šteti, uporabljati računalnik in televizijo, kuhati, pospravljati, žogati,…. Ravno tako ima vsak človek izjemne možgane s 100 miljardami možganskimi celicami ali nevroni, medtem ko jih ima čebela le 7000. Smo torej rojeni učenci.

Vendar učenje do šole je bilo aktivno, zabavno in sproščeno, veliko pogovarjanja in spraševanja,.. v šoli se pa pravila spremenijo. Aktivnost učenca se močno zmanjša in s tem tudi zanimanje za učenje. Ravno tako je učenje s knjig dosti zahtevnejše, kot učenje od staršev. Ali povedano drugače, za formalno učenje se je potrebno USPOSOBITI. A kot rečeno, za to imamo vse sposobnosti, med drugim tudi (vsaj) 7 različnih vrst inteligenc (Howard Gardner): (1) jezikovno, (2) matematično/logično, (3) vidno/prostorsko, (4) glasbeno, (5) medosebno, (6) avtorefleksivno, (7) telesno/gibalno. V letu 1999 pa je Howard dodal še (8) Naturalistično inteligenco.

V knjigi najdemo veliko število nasvetov, kako se lažje in bolj sproščeno in aktivno učiti. Najbolj pomembna je priprava na učenje, kajti pod stresom se naučimo veliko manj kot v sproščenem stanju. Pri preučevanju in poglabljanju s pomočjo vsemi 7 inteligencami, pa je pomembna stopnja aktivnosti. To se da povečati z; pisalom in markerji, zapisovanjem vprašanj, živo predstavo (vizualizacijo), glasnim branjem težjih predelov, kljukanjem, krajšim sprehodom po sobi, miselnimi vzorci, igranjem vlog,.. Ob vsem tem pa ne gre pozabiti na redne odmore (na 45minut če ne manj). Continue reading

Umetnost učenja – korak za korakom

Veliki rezultati niso doseženi naenkrat; v življenju moramo biti zadovoljni z nenehnim napredovanjem, korak za korakom.
Samuel Smiles

Rim ni bil zgrajen v enem dnevu, slona pojemo grižljaj za grižljajem, pot dolgo tisoče kilometrov prehodimo korak za korakom, košarkarsko tekmo se igra žogo za žogo, cerkev se je gradilo opeko za opeko, faks dokončamo izpit za izpitom,…

Vsi ti in še mnogo drugih primerov kaže na to, da se vse stvari odvijajo postopoma. Vedno je en korak, ena opeka, in vsak korak, vsaka opeka si zasluži popolno pozornost. Korakov ne moremo preskakovati, nesmiselno je brezglavo hiteti, da bi čim prej nekaj zaključili, se naučili. Taki izdelki/znanje se kmalu pokažejo kot površni, kot lepa fasada brez vsebine in zato trajajo precej manj časa, pa še kvalitetni niso. “Sredstva in cilj so eno,” pravi Eckhart Tolle. Če ne posvečamo pozornosti koraku, bo tudi kvaliteta na cilju majava.

Če se vrnem k učenju, je vse to vsaj približno jasno, ko se učimo v okviru izobraževalnih organizacij. To leto moram narediti te predmete, naslednje leto druge, za vsak letnik je zapečaten urnik. Niti ne morem delati izpite za naprej, kajti trenutna predavanja in vaje zahtevajo preveč časa in energije. Vse kar lahko izberem je to, koliko časa in kdaj se bom učil (v srednji in osnovni šoli pa še tega ne). Ujet sem v ta program in ni druge možnosti, kot da se mu prilagodim in delam tako kot je zastavljeno, četudi bi vse hotel končati v mnogo krajšem času.

Modrost “korak za korakom” je pa kaj hitro pozabljena izven uradnih izobraževalnih organizacij. Ko se je potrebno naučiti kaj novega, prebrati in naštudirati kakšno knjigo (sploh, če imam še veliko drugega gradiva v čakalni vrsti), hočem vse narediti izjemno hitro. Knjigo naštudirati v dveh dneh, naučiti se uporabljati nove računalniške programe in programčke, naštudirati določeno temo, sestaviti omaro…

Vse lepo in prav da hočem čim hitreje, vendar kmalu ugotovim, da tako hitro ne gre. Če delam tako hitro, nič ne odnesem in je skoraj tako, kot da nič ne bi naredil. Da bi si pa za kakšno stvar vzel več časa je pa nemogoče, kajti imam še mnogo gradiva na zalogi. Zato vse skupaj pustim. Če ne morem narediti takoj, ali če mi takoj ne gre v glavo, to “že ni zame” in vse skupaj pustim. To je lepo vidno tudi pri kakšnih manjših opravilih (sestavljanju omare, peka kruha,..).

Odrasel človek ima shranjen podzavesten program, da mora biti vse narejeno hitro in brezhibno. “To ni moje področje, jaz se s tem že ne bom ukvarjal,” ali pa po neuspelem poizkusu “ah, jaz tega ne znam, to ni zame.” Predstavljajte si otroka, da tako ravna. Continue reading

Kako produktivno začeti dan

Velika verjetnost je, da se vam dogaja to, kar se dogaja veliki večini ljudi – dan/teden mine zelo hitro, na koncu pa ugotovite, da niste nič konkretnega naredili. Po domače povedano ste sanjarili, sanjarili v najslabšem pomenu besede. Tudi jaz sem bil precej časa v takem delovanju, nedavno sem pa naletel na tale sistem, ki mi je še dodatno pomagal.

  1. Preden greste spat si izberite dve opravili za naslednji dan. Kakšna naj bodo ta opravila? Odločajte se po pomembnosti in ne po nujnosti. Nujne stvari so le v glavi in na dolgi rok dokaj nepomembne. Prav tako verjetno ni nič narobe, če si jih prestavite. Pomembne stvari so ponavadi take, ki vam na dolgi tok prinesejo določeni razvoj, ni njuno da takoj. Če imate probleme, da svojemu razvoju ne posvečate čez dan dovolj pomembnosti, potem naj bodo jutranja opravila sestavljena iz takšnih stvari. Če pa vedno lovite zadnji rok, če se izogibate določenim poročilom, večjim nalogam, tedaj pa naj bodo predvsem taka opravila na jutranjem spisku. Skratka, prisluhnite sebi in poglejte kaj vam dela preglavice.

    Pomembno je, da si opravila izberete preden greste spat, kajti tako imate nek fokus/namen že takoj zjutraj, ko se zbudite. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da boste zjutraj na cel sistem pozabili, kajti mudi se v službo, “nujno” je narediti to ali ono in potem ste spet na starih tirnicah.

    Komur se zdi dve opravili premalo, lahko sicer kasneje poveča na tri ali štiri, vendar za začetek je to povsem dovolj. Bolj da človek naredi dve opravili stoodstotno, kot da si napiše več opravil, ter jih veliko ostane nedokončanih. Ko pa vam gresta ti dve opravili odlično od rok, pa lahko povečate, vendar ne več kot štiri.

  2. Nalog se lotite takoj zjutraj. Takoj po telovadbi, jutranjem umivanju in morebitni malici. Nekateri so sicer zjutraj zaspani in utrujeni, potrebni neskončne doze kave. Rešitev je v tem, da greste pravi čas spat, zvečer manj televizije (omejiti vnos negativnih misli), več meditacije, predvsem pa zjutraj telovadba, razgibavanje – par minut, nekaj vdihov in izdihov svežega zraka. Continue reading

Vzgajanje sužnjev – Dej bom jest namest tebe

Ta princip je predhodnik tistega, o katerem sem že zadnjič pisal “nared pa tih bod.” Ko nekdo reče “dej bom jest namest tebe” imam še toliko energije, da lahko vse opravi sam. Opravila so sorazmerno enostavna in v manjših količinah, in je bolj ekonomično, da človek naredi stvari sam, kot pa da bi zapravljal čas in energijo z učenjem drugih. Poleg tega je delo bolj kvalitetno in hitreje opravljeno.

Na kratki rok to deluje, a tekom časa se obseg opravil povečuje, kar prinese do izčrpanosti, na ostalih pa pusti lenobo, neodgovornost, pričakovanje, da bodo vse drugi naredili. Nekdo, ki pravi “dej bom jest namest tebe,” dela škodo samemu sebi in drugemu.

Očitno je, da tako družba ne more delovati. Družba lahko deluje le, če je sestavljena iz odgovornih posameznikov, tako kot kolektiv v podjetju ali ekipa v športu. A celotna naša družba deluje tako, da vodilni nase prevzemajo odgovornost. Od države, zdravnikon, šefov,.. Kakšne ima to posledice v družbi, lahko sami vidimo.

Moč in identiteta

Dostikrat opažam, da gre tu tudi za problem za moči in identitete. Z znanjem si človek zavaruje svoj položaj, pridobi si moč. Če bi vsi poznali to kar pozna vodja, ta ne bi imel več moči. Še huje pa je to, da če bi si hotel zagotoviti moč, bi se moral naprej razvijati, nikoli ne bi bilo počitka. Iskal bi stalnost, a je ne bi našel. Če pa nič ne pove nikomur, si lahko pa vsaj za nekaj časa priskrbi mir in stalnost. Bolje kot nič, kaj ne da? Ali pač ne?

Tu je potem še identiteta. Predvsem očitno je to pri starših, ko se nekako čutijo dolžne, da morajo vse storiti sami. “Kdo sem jaz, če ne naredim vse namesto otrok, če vsega ne pospravim?” Namesto da bi učili loviti ribe, nosijo ribe na mizo. Na kratki rok deluje, na dolgi rok več kot očitno ne. Continue reading

Rešitev problemov v 4ih korakih

Kot je lepo prikazano v prejšnji objavi, je nenehno razmišljanje nepotrebno. Zelo pomemben razumski počitek, ker ravno med počitkom dosežemo največ. Informacije se na nek način usedejo, uredijo in odpre se prostor za nove ideje. Na tem temelju sloni univerzalni postopek reševanja problemov v samo 4ih korakih.

Koraki so sledeči:

  1. LOTITE se problema; kot vsakokrat do sedaj.
  2. sproti si pišite VPRAŠANJA; med reševanjem je koristno, da imate poseben blokec, kamor pišete svoja vprašanja. Dobro je tudi, da si nabavite lepljive listke, in jih nalimate na mesta, kjer se ta vprašanja pojavljajo. Blokec zaradi tega, da imaste vse na enem mestu, listki pa zato, da boste najdli vprašanja v zvezku recimo.
  3. pojdite na ODDIH, z dodatnim zaupanjem, da bodo odgovori prišli; ko se vam je zataknilo, ali ko se že učite 30, 45 minut, pojdite na oddih. Delajte karkoli že in se temu posvetite, čim bolj sprostite razum, ali pa ga vsaj usmerite v neko drugo aktivnost. Razmišljanje o problemu tu ne koristi, dopustite da moč pasivnosti opravi svoje. Continue reading