Tag Archives: Vaje/Predlogi

Kako produktivno začeti dan

Velika verjetnost je, da se vam dogaja to, kar se dogaja veliki večini ljudi – dan/teden mine zelo hitro, na koncu pa ugotovite, da niste nič konkretnega naredili. Po domače povedano ste sanjarili, sanjarili v najslabšem pomenu besede. Tudi jaz sem bil precej časa v takem delovanju, nedavno sem pa naletel na tale sistem, ki mi je še dodatno pomagal.

  1. Preden greste spat si izberite dve opravili za naslednji dan. Kakšna naj bodo ta opravila? Odločajte se po pomembnosti in ne po nujnosti. Nujne stvari so le v glavi in na dolgi rok dokaj nepomembne. Prav tako verjetno ni nič narobe, če si jih prestavite. Pomembne stvari so ponavadi take, ki vam na dolgi tok prinesejo določeni razvoj, ni njuno da takoj. Če imate probleme, da svojemu razvoju ne posvečate čez dan dovolj pomembnosti, potem naj bodo jutranja opravila sestavljena iz takšnih stvari. Če pa vedno lovite zadnji rok, če se izogibate določenim poročilom, večjim nalogam, tedaj pa naj bodo predvsem taka opravila na jutranjem spisku. Skratka, prisluhnite sebi in poglejte kaj vam dela preglavice.

    Pomembno je, da si opravila izberete preden greste spat, kajti tako imate nek fokus/namen že takoj zjutraj, ko se zbudite. V nasprotnem primeru se lahko zgodi, da boste zjutraj na cel sistem pozabili, kajti mudi se v službo, “nujno” je narediti to ali ono in potem ste spet na starih tirnicah.

    Komur se zdi dve opravili premalo, lahko sicer kasneje poveča na tri ali štiri, vendar za začetek je to povsem dovolj. Bolj da človek naredi dve opravili stoodstotno, kot da si napiše več opravil, ter jih veliko ostane nedokončanih. Ko pa vam gresta ti dve opravili odlično od rok, pa lahko povečate, vendar ne več kot štiri.

  2. Nalog se lotite takoj zjutraj. Takoj po telovadbi, jutranjem umivanju in morebitni malici. Nekateri so sicer zjutraj zaspani in utrujeni, potrebni neskončne doze kave. Rešitev je v tem, da greste pravi čas spat, zvečer manj televizije (omejiti vnos negativnih misli), več meditacije, predvsem pa zjutraj telovadba, razgibavanje – par minut, nekaj vdihov in izdihov svežega zraka. Continue reading

Kaj lahko JAZ naredim? Takoj ZDAJ!

Po ogledu vseh teh dokumentarcev in razmišljanj o teh stvareh je ena od prvih misli, ki se pojavijo, “kaj pa lahko jaz pri tem naredim, po možnosti takoj zdaj.” Res je, zelo malo lahko posameznik naredi pri družbenih spremembah, kajti te potrebujejo nek delež posameznikov, ki bodo to izpeljali.

Spreminjati drugih se pa ne da, na žalost ali na srečo se “na silo” (takšno in drugačno) ne da spreminjati drugih. Še pri samemu sebi težko uvedem kakšne nove navade, kako lahko to isto pričakujem od drugih? In ali mislim, da potem, ko se bodo drugi spremenili, da bo meni življenje lažje? Mar ni to zgolj nek izgovor, ki mi preprečuje, da grem še globlje? Je moje notranje stanje res odvisno od zunanjih dogodkov? Mnogi sicer pravijo da je, vendar nekaj mojstrov pravi da temu le ni tako. Je torej to trenutno moje notranje stanje ključ do lepše sedanjosti ali le na bolj prikriti način nadaljujem staro? Sem res prerasel ego, izvirni greh? Kajti če nisem, potem bom vedno znova ustvarjal stari svet – potrebno je iti še globlje.

Ampak ego je zvit, pravi: “Pa kaj meni pomaga moje stanje zavesti, če me bodo pa odtali od zunaj uničili. Ekonomija, zrak, voda, hrana,.. Nekaj je potrebno narediti.” Se delno strinjam, nekaj je potrebno narediti. Kajti nekdo mora začeti, nekdo mora pokazati na vse te probleme. Vendar je zelo ključno, s kakšno energijo se tega lotevam, kajti tako energijo kot dajem navzven, s tako energijo vplivam na druge in s tako energijo ustvarjam zunanje stvari. Kar je ustvarjeno v jezi/nezadovoljstvu, lahko prinese le jezo/nezadovoljstvo, kar temelji le na zunanjih spremembah brez globlje preobrazbe, je obsojeno na propad. Lep primer je komunizem.
Continue reading

Samozdravljenje: Daj iz sebe – pisanje in govorjenje

Bolje je biti nasilen, če že je nasilje v naših srcih, kot pa to prekriti s plaščom nenasilja.
Gandi, učitelj nenasilja

Veliko bolezni današnjega časa nastaja ravno zaradi tega, ker tiščimo v sebi. To lahko povzroči tudi izbruhe kadar ne bi smelo ali pa notranjo stisko sprožamo ob neprimernem času – tipičen primer tega je vožnja oziroma divjanje z avtomobilom ali motorjem. Lahko bi rekel: “Daj iz sebe, sicer te bo pokopalo.”

Obstajajo dosti boljši načini za sprostitev te energije; šport, ples, glasba, pisanje, pogovor,.. Pogovor s prijateljem/ico na primer, kateri potem pol ure utrujaš, kaj se ti je zgodilo.

Stranski učinki utrujanja

Vendar taki načini, kjer utrujamo druge imajo mogoče tudi stranske učinke. Drugega zamorimo in potem kao sočustvuje z nami, ali pa le okrepi našo žalost. Tipičen primer je ko se 2 pripadnika istega spola pogovarjata o drugem, in eden začne jambrati, drugi nekaj časa posluša, potem pa še sam prilije olje na ogenj in nastane precej veliko polje negativne energije. “Boga si, on je pa prasec.. Tko kot so tudi vsi moški.” In obratno seveda. Resnični vir ljubezni.

Bolje je kot držati v sebi, vendar se lahko ujamemo v zgornjo past in smo potem spet v začaranem krogu. Drugo je, če imata kakšnega duhovno razgledanega prijatalja/ico, ki zna to vašo frustracijo preobraziti ali vsaj ne prilivati olja na ogenj. To potem zna povzročiti precejšen oseben in duhoven napredek posameznika. Continue reading

S kakšno energijo se lotevam stvari?

Z Ljubeznijo, notranjim mirom ALI z jezo, nezadovoljstvom, obtoževanjem, ‘mu bom že pokazal’, ‘on bo meni govoril’ sceno?

Nekaj časa nazaj sem to slišal in mi ni bilo čisto jasno. Kako se lahko nekaj lotevam z Ljubeznijo? Mar ni vse sredstvo za dosego cilja, vse narediš z nekim namenom, ali pa vsaj z negativnostjo? Vprašaš kolega za nasvet, greš na to ali ono predavanje, nekoga zatreš, kako je lahko kaj takega narejeno z Ljubeznijo?

Kljub vsemu je Ljubezen zame premočan pojem in sem moral prilagoditi na bolj ustrezno besedo (besedno zvezo) ‘notranji mir‘, kar na nek način je Ljubezen – odvisno od definicij. To mi je veliko bližje, sploh pa je pomembno predvsem to, da se ne lotevam stvari z negativno energijo.

Notranji mir ali negativnost

Lahko sicer nastanejo zelo dobre stvari, vendar potem ljudje ki to dobijo nekako začutijo energijo s katero je bilo narejeno. Predvsem očitno je to v pogovoru, ali v pisanju in komentiranju. Če nekdo nekaj napiše v jezi in nazaj odgovorim užaljeno ali v stilu ‘mu bom že pokazal (kako se upa dvomiti)’ (tudi take misli pridejo) je to le prilivanje olja na ogenj. Če je tega prilivanja dosti je sreča ta, da ogenj vse uniči kar je bilo za uničiti in naposled ugasne. Tako lahko na pogorišču zraste novo. Continue reading

Rešitev problemov v 4ih korakih

Kot je lepo prikazano v prejšnji objavi, je nenehno razmišljanje nepotrebno. Zelo pomemben razumski počitek, ker ravno med počitkom dosežemo največ. Informacije se na nek način usedejo, uredijo in odpre se prostor za nove ideje. Na tem temelju sloni univerzalni postopek reševanja problemov v samo 4ih korakih.

Koraki so sledeči:

  1. LOTITE se problema; kot vsakokrat do sedaj.
  2. sproti si pišite VPRAŠANJA; med reševanjem je koristno, da imate poseben blokec, kamor pišete svoja vprašanja. Dobro je tudi, da si nabavite lepljive listke, in jih nalimate na mesta, kjer se ta vprašanja pojavljajo. Blokec zaradi tega, da imaste vse na enem mestu, listki pa zato, da boste najdli vprašanja v zvezku recimo.
  3. pojdite na ODDIH, z dodatnim zaupanjem, da bodo odgovori prišli; ko se vam je zataknilo, ali ko se že učite 30, 45 minut, pojdite na oddih. Delajte karkoli že in se temu posvetite, čim bolj sprostite razum, ali pa ga vsaj usmerite v neko drugo aktivnost. Razmišljanje o problemu tu ne koristi, dopustite da moč pasivnosti opravi svoje. Continue reading

Najenostavnejša vaja na svetu: Zavedanje diha

To je najkrajša in najenostavnejša (duhovna) vaja na katero sem naletel, poleg tega niti ni tako švoh. Na dolgi rok vam prinese več pozitivnih učinkov kot kakšna predavanja, knjige, tečaji.

Meditacijo se izvaja čez dan, čim večkrat, tem bolje. Za začetek odsvetujem v avtu ali katerikoli drugi resni aktivnosti.

Postopek je sledeč: 1. korak: USMERI POZORNOST NA DIH oziroma zavedaj se dihanja.

Kar je tudi prvi in EDINI korak pri tej meditaciji. Samo to je potrebno, usmerit svojo pozornost na dih. En, dva diha sta za začetek čisto zadosti. Lahko še začutite, kako zrak prihaja v nos in kako odhaja, kako se telo rahlo napihne in spusti. Oči so zaprte ali odprte. Pri tem dih le opazujemo, ga ne kontroliramo, opazujemo, smo zavestni, kako inteligenca v telesu to počne.

Kaj je koristno vedeti?

  • Učinek: S tem, ko usmerimo pozornost na dih, prekinemo miselni tok, spočijemo misli, um/razum in se za kratek čas vstopimo v sedanji trenutek (kajti dih je vedno v sedanjem trenutku) in se tako povežemo z Virom. Neprestani miselni tok je tako, kot čebipisalbrezpresledkovincelobrezvejicvamničistničjasnokajnapišem. S temi premori dosežemo tudi to, da so misli bolj USTVARJALNE.
  • Uporaba: Kadarkoli se spomnite, čim večkrat na dan toliko bolje, 20, 30-krat. Na začetku bo malokrat in pozornost trajala le en dih, dva. S časoma bodo pa ti presledki čedalje večji. Daljši so presledki, boljše je. Vendar ni potrebe po naglem napredku, počasi in vztrajno. S tem boste naredili dosti več. Kako se poje slona? Grižljaj za grižljajem! Continue reading