Tag Archives: visja sila

Zeitgeist (Duh časa) – Dan Z (Z-Day)

zeitgeist - dan zRevolucija je ZDAJ…
in začne se s teboj.
Je individualna in
je revolucija duha.

Kot nekateri že veste, bo na 15. marca 2008 množično svetovno predvajanje Zeitgiest-a, tudi na nekaterih javnih mestih v Sloveniji (seznam odspodaj). Kot že v komentarju na Duh časa rečeno, naj bo to motiv za nadaljnje raziskovanje, prvi del pa naj vas ne zmede preveč.

Ali je bil Jezus res človek ali ne niti ni bistveno, bistveno je, da imajo njegove besede izjemno težnost, kajti tudi današnji modreci ga precej citirajo. Nedvomno tudi obstaja neka višja sila, ki nas vodi in v zelo veliko pomoč je človeku, če ve, da se lahko na to zanese. Nasprotno je brez tega vodstva lahko precej izgubljen. Veliko ljudi namreč govori o tem, da jim je pomagala neka skrita roka. Ko se ozrejo nazaj v svoje življenje, pravijo, da nič ni bilo naključje. Eden takšnih je tudi Steve Jobs. Religije so zelo škodljive in imajo s pristnimi nauki Jezusa recimo zelo malo skupnega, to je dejstvo, vendar beg v ateizem je pa druga oblika skrajnosti.

Ravno zgoraj našteta razloga sta vzrok, zakaj se mi je Zeitgeist malo zameril in zaradi tega nisem o tem dnevu napisal že prej. Če je človek na to pozoren, je Zeitgeist odličen dokumentarec in zelo je potrebno, da se taka informacija širi naokoli. Continue reading

Zaupati nečemu višjemu

To je ena najpomembnejših stvari, brez katere se po mojem mnenju ne da veliko narediti. Kajti naš pogled v prihodnost je zelo omejen, poleg tega pa še pod vplivom različnih vzorcev, prepričanj. Ponavadi vidimo le nevarnosti, kaj vse lahko gre narobe in potem smo res v velikih škripcih, kajti to nas bo držalo v kletki, v okviru znanega, kjer pa ni sreče niti miru. To dostikrat leži v neznanem, za odhod v neznano pa je potrebno skočiti, zapustiti okvirje poznanega in brez zaupanja, da se bo nekako že izšlo gre zelo zelo težko.

To je tako kot če se voziš ponoči in si v dvomih, če je za naslednjim ovinkom res cesta ali je morda prepad, kako daleč bi potem prišli? Ali pa podnevi, če ne bi verjel zemljevidu ali smerokazom na cesti, da res kažejo v pravo smer, kako dolgo bi rabil do cilja? Ali ko se sprehajaš po novih gozdnih/planinskih poteh, če misliš da si se izgubil ali da bo za ovinkom medved, ti dvom pobere vso energijo in veselje.

Tako je tudi z življenjem in življenjskimi odločitvami, če mislimo, da moramo vedno vedeti vse 100%, bit sigurni, videti vse nevarnosti pred seboj, vedno iskati paranoične napake, potem ne bomo nikoli naredili koraka v neznano, vedno se držali v okviru znanega, vedno bili v kletki. Kajti da greš po svoji pote, da najdeš delo v katerem uživaš, dostikrat zahteva tudi to, da greš stran od družbeno začrtanih poti in če tedaj ne zaupaš življenju, da te bo nekam pripeljalo, imaš malo možnosti za uspeh. In bolj ko poslušaš ljudi okoli sebe, ki so v kletki in mislijo da so svobodni, bolj si ujetnik tudi sam.

O tem govori Enigma, o teh govori Joseph Campbell, o tem govori Steve Jobs v njegovem fantastičnem govoru, o tem govorijo vsi miti; vključno z Matrico, Gospodarjem prstanom in Zvezdnimi vojnami. Continue reading

Nebeško oko vedno gleda

Nebeško oko vedno gledaVeliko primerov je big brotherja, ki ga elita uporablja za to, da disciplinira svoje ljudstvo. “Mi te vedno gledamo, ne drzni si iti svojo pot, tvoje mesto je tu na varnem v kletki.

A to oko Nebeško oko ni tako. To oko ne sodi, ne pošilja te v pekel, ne daje ti nobenih pravil, le želi, da poslušaš samega sebe. To oko je vsevidno, vidi tudi v tvojo notranjost, vidi kaj misliš, kaj čutiš, kako živiš oziroma kako zgolj preživljaš svoje Življenje. Vidi, kako si zaprt v svoji kletki, kako nek del tebe kriči po svobodi a “tvoja” oprana volja/misli temu delu ne dopusti, da bi se izrazil. Od tod izvira trpljenje , zato večina zgolj preživlja svoje dooooolge in dooooolgo-časne dneve. V njihovih očeh je malo Življenja, so skoraj da živi mrtveci, živi zombi.

Vse je igra

Čemu je vse to potrebno? Zato ker so drugi tako rekli, ker tudi drugi tako životarijo? Predstavljaj si vse to kot neko avdicijo, igro, test. A igraš že tako dolgo, da si pozabil, da je vse to le igra, tako dolgo si zaprt v neko skupino (organizacijo ali pa vso človeštvo), da pozabiš, da obstaja tudi nekaj več izven tega.

Tako se v tej igri pokaže tvoja prava moč oziroma ne moč, pokaže se kako močno vero imaš vase in v svoja etična načela. Ponavadi, ko ti v tej igri vsi nasprotujejo, ko gredo vsi po neki poti, ki se ti ne zdi v redu, greš še ti z njimi. Zgolj zaradi tega, ker se počutiš bolj varnega, bolj sprejetega, pa čeprav ob tem zapuščaš sebe. Poslušaš druge, namesto da bi poslušal sebe.

Bodi luč samemu sebi. Bodi svoje lastno zaupanje. Drži se resnice znotraj sebe kot edine resnice.
Buddha

A kaj boš rekel Nebeškemu očesu, tistim, ki te gledajo iz razdalje, ko bodo vprašali, zakaj si POČEPNIL? Zakaj se nisi izrazil tako, kot bi se lahko, zakaj si počel iste neumnosti in norosti kot drugi? Samo zato ker jih je bilo več? Mar res nimaš nobenega spoštovanja do svoje notranje resničnosti, etičnosti, do samega sebe? So mnenja drugih več vredna kot tvoje lastno mnenje? Continue reading